
Delovna skupnost, ki ji predseduje Verdel, si trenutno v pogajanjih z deželo prizadeva za novelo deželnega zakona o vrtcih iz leta 2001, v originalu Kindergartenfondsgesetz. »Gre za tisti zakon, s katerim nam dežela pokriva primanjkljaj. Ta primanjkljaj se je še povečal zaradi tega, ker se je leta 2023 sprejel novi zakon, po katerem starši ne morejo več plačevati za otroka v vrtcu, prav tako pa so se povišale tudi plače za vzgojiteljice in vzgojitelje. Zdaj je zakon tak, da morajo v bistvu tudi občine podpisati, da lahko imamo dvojezične vrtce. Potreba mora biti dana, in če občina podpiše, potem imamo zagotovljeno financiranje, ampak to vsaka občina drugače razume. Vsekakor morajo občine skrbeti za to, da so mesta na razpolago.« Kot pravi Verdel, zakon iz leta 2001 upravnikom vrtcev zagotavlja povrnjene obratovalne stroške, ne pa tudi investicij, potrebnih v prav vsakem vrtcu. »Investicij nimamo zagotovljenih z nobene strani. Urad Zveznega kanclerja ne podpira več vrtcev, saj je to stvar dežele. Tudi iz Slovenije ni pričakovati večjih vsot, ker je za vrtce pristojna dežela.« Verdel je v boroveljskem dvojezičnem vrtcu prvič zamenjal pohištvo po 25 letih. »To je investicija, ki je ne morem v celoti pokriti s subvencijami, ker je to samo delno pokrito.« Kar se pripravljenosti dežele in občin za novelizacijo zakona iz leta 2001 tiče, Verdel pravi, da se »vsi zavedajo, da brez subvencij ne more noben vrtec shajati«, zaradi česar novelo pričakuje do konca leta 2026. Poleg kritja investicij delovna skupnost pri noveli zahteva tudi mesečno izplačevanje podpor, ki jih zdaj upravniki vrtcev prejmejo dvakrat na leto. Želijo si tudi zakonsko ureditev za otroke, ki obiskujejo vrtec v drugi občini. Čeprav bi morala zanje plačevati matična občina, »je tudi to prostovoljno urejeno«. Lani je dežela Koroška privatnim dvojezičnim vrtcem poleg zakonsko predvidenega 1,4 milijona namenila še 981 tisoč evrov dodatnih sredstev. Od njih ima korist 11 vrtcev, ki jih v 17 skupinah obiskuje 387 otrok.
Iz rubrike Politika preberite tudi