Enotna lista v zadnji tiskovni izjavi ugotavlja, da novi učni načrt za ljudske šole, ki bo stopil v veljavo s šolskim letom 2023/2024, krši zakon za manjšinsko šolstvo. Zato poziva izobraževalno direkcijo, da pripravi učni načrt, ki bo v skladu z zakonom enakovredno vključeval oba deželna jezika. Poleg tega EL zahteva, da se v tako korenite spremembe vključijo zastopniške organizacije slovenske narodne skupnosti (NSKS, ZSO in SKS). Predsednik Gabriel Hribar je zgrožen nad tem postopkom in pričakuje, da deželni glavar glede teh dogajanj neobhodno skliče Dialogforum za slovensko narodno skupnost.
EL pozitivno ocenjuje, da novi učni načrt za dvojezični pouk kot obvezna predmeta navaja oba deželna jezika, ki se bosta odslej ločeno ocenjevala. Hkrati pa EL ugotavlja, da število tedenskih ur za nemščino (4–6 ur) in slovenščino (3–4 ure) krši manjšinskošolski zakon za Koroško. Šolska avtonomija namreč dovoljuje vodstvu šole, da odloča, ali bo pouk obeh jezikov potekal v enakem obsegu ali ne, čeprav manjšinskošolski zakon za Koroško določa, da dvojezični pouk poteka v slovenščini in v nemščini v enakem obsegu.
17. marca se je Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo v šolski direkciji, odzvala kritiki Enotne liste in v intervjuju za ORF poudarila, da je novi učni načrt v skladu z manjšinskim šolskim zakonom in da je predmetnik treba gledati v celoti. Dozdevne velike razlike v predmetniku za pouk slovenščine in nemščine pogojuje dejstvo, da gre za usklajen učni načrt, ki ustreza tudi manjšinskemu šolskemu zakonu na Gradiščanskem. Dodala je, da je bil učni načrt, ki ima prvič »rdečo nit« od predšolske stopnje do mature, v poletnih mesecih razposlan za ogled in mnenja, zato ne razume kritike EL.
