
»Ideja je ta, da obe državi, ki imata svoji manjšini tudi v Avstrijski državni pogodbi (ADP) s skupnimi dejanji povečata vidnost svojih držav v prizadevanjih za dokončno zaščito in uveljavitev vseh pravic, ki izhajajo iz 7. člena ADP,« je o namenu obiska dejal Aleksander Geržina. »Gre za izraz solidarnosti do manjšin, smo namreč pred 70. obletnico podpisa ADP, ki bo 15. maja 2025. Vse pravice, ki jih ADP v 7. členu jamči slovenski in hrvaški narodni skupnosti, niso v celoti uresničene in si prizadevamo, da bi seveda bile. Upamo, da bo nova avstrijska vlada na tem področju postorila to, kar smo pričakovali od pretekle vlade, ki je imela novelo zakona o narodnih skupnostih v koalicijskem programu, a tega zaradi različnih razlogov žal v petih letih ni bilo mogoče realizirati.« Tako je menil Geržina, ki ga je enoten nastop predstavnikov krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti na Koroškem posebej razveselil. Njegov kolega Glunčić pa je dejal, da si bosta oba veleposlanika prizadevala za hrvaško in slovensko šolo na Dunaju. »Velik del gradiščanskih Hrvatov živi na Dunaju in tamkajšnji Hrvatski centar si močno prizadeva za ustanovitev privatne dvojezične šole, v kateri bi se učili sodobni hrvaški jezik, del učnega programa pa bi bil namenjen ohranjanju in negovanju gradiščanske kulture in jezika.« Kot je dodal Glunčić, bosta Hrvaška in Slovenija enotno zastopali interese obeh svojih manjšin v Avstriji.
Ena od tem obiska obeh veleposlanikov je bila skupno financiranje dunajskega Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN). »Gre za zanimivo platformo, ki lahko služi interesom slovenske in hrvaške manjšine s pripravo vsebinskih izhodišč, utemeljitev in zakonskih predlogov.« Hrvaška je finančna sredstva za delovanje CAN že zagotovila, medtem ko Slovenija po besedah Geržine »še preučuje svoje financiranje, minister Arčon se bo na Dunaju mudil 18. in 19. novembra, tako da je odločitev relativno blizu«.
Iz rubrike Politika preberite tudi