Veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji Aleksander Geržina je bil minuli petek dopoldne na sedežu slovenskega generalnega konzulata v Celovcu. Obiskal je odhajajočega generalnega konzula Antona Novaka ter v pogovoru za Novice in slovenski spored ORF ocenil uresničevanje tistega dela programa avstrijske zvezne vlade, ki se nanaša na varstvo pravic priznanih avstrijskih narodnih manjšin.

Aleksander Geržina je bil v vlogi veleposlanika Republike Slovenije v Avstriji prvič od leta 2009 do 2013, ponovno je bil na ta položaj imenovan julija 2021. To je bilo leto in pol po nastopu sedanje avstrijske zvezne vlade, ki jo sestavljata Ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni.

Pričakovanja ostala neuresničena

»Pričakovanja v zvezi z novo vlado so bila velika prav zaradi tega, ker so v vladi prvič sodelovali Zeleni, ki so bili v tradiciji zadnjih 40 let avstrijskega političnega življenja slovenski manjšini še najbolj naklonjeni,« je uvodoma dejal Geržina in spomnil na nekdanjega poslanca Zelenih Karla Smolleja. »Realnost je drugačna, osebno sem pričakoval, da bo prišlo do novele zakona o narodnih skupnostih, tudi sam sem v tej zadevi imel nekaj pogovorov s predstavniki koalicijskih strank,« pove Geržina. Smo v zadnjih tednih te vlade, pričakovanja so še vedno, časa pa je vedno manj, ugotavlja veleposlanik.

Zastopniki koroških Slovencev so novembra 2023 ocenili, da je avstrijska zvezna vlada razočarala v narodnostni politiki. Je istega mnenja tudi veleposlanik Geržina?

Razočaran od Zelenih

»Slovenska narodna skupnost na Koroškem je od nove vlade pričakovala več in to razumem, tudi jaz sem pričakoval več,« soglaša gospod Geržina. Koalicijski stranki bi morali vprašanja, vezana na slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem, ustrezno nasloviti in se za uresničevanje obveznosti tudi boriti znotraj političnega prostora, je prepričan veleposlanik. »Zeleni bi lahko verjetno naredili več. Domnevam, da je udejanjenje pravic slovenske narodne skupnosti, ki izhajajo iz Avstrijske državne pogodbe, še vedno prioriteta stranke Zelenih.« Geržina je v tej zadevi vodil pogovore z ministrico Almo Zadić in z drugimi predstavniki koalicijskega partnerja. »Sem malo razočaran nad stranko Zelenih, pričakoval bi večjo dinamiko za reševanja odprtih vprašanj manjšine.« Geržina omenja zakon o renaturizaciji, kjer so se Zeleni močno izpostavili in tudi dosegli napredek, v vprašanju zagotavljanja pravic slovenske narodne skupnosti pa tega niso storili v zadovoljivi meri. 

70 let je minilo, pa še vedno niso vse pravice koroških in štajerskih Slovenk in Slovencev zagotovljene. Ponovno 70 let ne moremo več čakati.

Veleposlanik RS Aleksander Geržina

Reforma dvojezičnega sodstva

»Na neki mrtvi točki« (Geržina) je trenutno vprašanje reforme dvojezičnega sodstva. Geržina je pred kratkim pisal zvezni ministrici Zadić, kaj bi se še dalo narediti v preostalih tednih vlade, odgovora še ni dobil. »Iskreno upam, da se bo to uredilo, na drugi strani pa tudi razumem politike na Koroškem, ki nasprotujejo zapiranju manjših sodišč, med njimi je koroški deželni glavar Peter Kaiser.« Slovenski veleposlanik soglaša z oceno odhajajočega generalnega konzula Antona Novaka, da je bilo veliko razočaranje, da se v zadnjih letih ni izvedla reforma dvojezičnega sodstva. »O tej tematiki smo se največ pogovarjali, bilo je tudi največ pričakovanj in obljub.«

Na pravice čakamo 70 let

Geržina obžaluje, da v zvezi pravic slovenske manjšine na Koroškem ni bilo večjih premikov: »Presenečen sem, kako težko je razumeti, da je ta slovenska manjšina del avstrijske družbe. Da so to lojalni avstrijski državljani, davkoplačevalci, ki imajo svoj jezik in kulturo in so sestavni element avstrijske države. Zavedanje, da je vsaka manjšina najpomembnejši del vsake družbe, ker je najbolj občutljiv del tega telesa. Zato za manjšino nikoli ni preveč narejeno. Pravice manjšine so lakmusov test vsake družbe. Drugo leto obeležujemo 70 let Avstrijske državne pogodbe. 70 let je minilo, pa še vedno niso vse pravice koroških in štajerskih Slovenk in Slovencev zagotovljene. Koliko časa bomo še potrebovali, da bomo koroškim Slovencem zagotovili tiste pravice, ki jih bodo ohranile? Ponovno 70 let ne moremo več čakati.«

Proces asimilacije se pospešuje

Negovanje jezika in sistemska ureditev slovenskega pouka od jasli do univerze sta bili osrednji temi veleposlanika Geržine v zadnjih letih. »Tukaj se ne premaknemo z mrtve točke in potrebno je nadaljevanje dialoga. Brez institucionalnega okvira, ki zagotavlja izobraževanje v jeziku manjšine, se bo proces asimilacije še naprej pospeševal, je prepričan veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji.

Skupen nastop je bil napredek

V začetku lanskega novembra so osrednje politične organizacije koroških Slovencev in Enotna lista skupno naredile korak do odbora za peticije Evropskega parlamenta (PETI) v Bruslju in tam vložile peticijo o pomanjkljivem izvajanju manjšinskih pravic ter kršitvi načel pravne države v Avstriji. Ta skupen nastop je po mnenju veleposlanika bila »velika stvar in velik napredek v sodelovanju političnih organizacij koroških Slovencev na avstrijskem Koroškem. Zato smo jim zelo hvaležni in to pomaga tudi Republiki Sloveniji, da v pogovorih laže nastopamo do Republike Avstrije.« Tudi v tej zadevi Geržina pozitivno omenja generalnega konzula Antona Novaka, ki je bil povezovalni dejavnik med zastopniki koroških Slovencev. 

Krovna organizacija bi oljašala delo

Ali bi morali koroški Slovenci razmisliti o krovni organizaciji, ki bi združila vse zastopniške organizacije, kot je to nedavno predlagala predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar? Geržina: »Gotovo bi taka krovna organizacija olajšala nastopanje koroških Slovencev in tudi nam olajšala delo pri procesu zagotavljanja in udejanjanja še nerealiziranih pravic slovenske manjšine. Laže je, če imaš eno telo kot več posameznih akterjev. Kako do tega priti, pa je stvar koroških Slovencev samih. Mislim pa, da bi morali v dialogu z Republiko Slovenijo skupaj priti do take rešitve.«

Zagotoviti študij slovenščine

Veleposlanik Geržina omenja, da je uspelo zagotoviti mesto gostujočega profesorja za polna tri leta na dunajskem inštitutu za slavistiko. Cilj je zagotoviti obstoj študija slovenistike na dunajski univerzi. Tudi inštitut za slavistiko univerze v Celovcu razpisuje delovno mesto znanstvenega sodelavca za področje slovenistike s poudarkom na slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na avstrijskem Koroškem. »Lep premik, ki bo zagotavljal kontinuiteto izobraževanja v slovenščini na najvišji ravni,« je povedal Geržina in ob tem poudaril pomembnost pogajanja veleposlaništva in generalnega konzulata v Celovcu, da je to lahko uspelo. 

Pogrešali bomo nasvete A. Novaka

Ob koncu pogovora je veleposlanik Geržina spregovoril o odhajajočem generalnem konzulu Antonu Novaku. »Pogrešali ga bomo. Mislim, da je izjemno kompetenten in strokovno podkovan poznavalec slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Pogrešali bomo njegove nasvete in njegov neutruden in aktiven pristop v reševanju pravic slovenske narodne skupnosti. Danes težko naletiš na boljšega poznavalca slovenske manjšine na Koroškem in hkrati Avstrijske državne pogodbe. Z njegovim odhodom v zaslužen pokoj bo umanjkal ta njegov pogled in nasvet. Zahvaljujem se mu za vso njegovo delo in pomoč, ki jo je nudil meni in kolegom na veleposlaništvu.«