Julija 2021 je Aleksander Geržina drugič postal veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji. Med letoma 2009 in 2013 je bil prvič veleposlanik na Dunaju. Še pred uradnim obiskom Koroške in srečanjem s predstavniki koroške deželne vlade se je Geržina minuli teden v Celovcu sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem in se hotel seznaniti z njihovimi najbolj perečimi vprašanji. Srečal se je s predstavniki dvojezičnih vrtcev in dvojezičnih ljudskih šol, z ravnateljico Slovenske gimnazije, s predstavniki slavistike na celovški univerzi, s predstavniki Zveze slovenskih pregnancev in osrednjih slovenskih organizacij. Povedal je, da je od leta 2013 minilo že nekaj časa in, da je treba nekatere zadeve oceniti in osvetliti na novo. Ugotovil je, da so se mnoge stvari razvile na bolje in da vlada boljše vzdušje, vsekakor pa memorandum 2011 ni bi končni cilj, temveč etapa v razvoju narodne skupnosti. Kot najbolj pomembno vprašanje je označil dvojezično šolstvo, saj »manjšina obstoji, če obstoji jezik«. Pri izzivih je omenil mdr. zagotovitev pouka slovenščine z dodatnimi finančnimi sredstvi, podaljšanje roka učenja slovenščine, zagotovitev kvalificiranih kadrov, zagotovitev jasli, popoldansko oskrbo in študija slovenistike v Celovcu. Omenil je še obeleževanje dveh obletnic – 80-letnico pregona koroških Slovencev ter 50-letnico pogroma na dvojezične napise leta 1972. Povedal je, da ne bi želel biti eden od veleposlanikov, »ki so se v Celovcu pojavili, potem šli nazaj na Dunaj in so stvari tekle naprej, kakršne so pač bile. Želel bi zapustiti sledi pri dokončni zagotovitvi vseh pravic narodne skupnosti.«
Iz rubrike Politika preberite tudi