Na zadnjem državniškem obisku pri predsedniku Pahorju se je avstrijski predsednik Van der Bellen strinjal, da obravnava koroških Slovencev ni zgledna, v isti sapi pa je poudaril status nemško govorečih v Sloveniji.
Z odkritjem klopi prijateljstva na gradu se je včeraj na Ptuju končal uradni obisk avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna v Sloveniji, zadnji državniški obisk pri odhajajočem slovenskem predsedniku Borutu Pahorju.
Njuni pogovori pred tem v Ljubljani in večer prej na gradu Strmol, kjer sta si podelila najvišji odlikovanji svojih držav, so se v veliki meri vrteli okoli manjšinskih vprašanj. »Pri manjšini je edino prav zahtevati kar največ. Položaj Slovencev v Avstriji je zavarovan z Avstrijsko državno pogodbo, vendar stvari še niso takšne, kot bi si želeli. Pričakujemo, da se obveznosti iz mednarodnih sporazumov v celoti uresničujejo,« je dejal Pahor na skupni tiskovni konferenci v Ljubljani. Spomnil je na Van der Bellnov govor z opravičilom koroškim Slovencem ob stoletnici plebiscita v Celovcu: »Dve leti kasneje je med njimi nekaj razočaranja in grenkobe, ker se obljube ne uresničujejo dovolj hitro.«
Gost se je strinjal, da je obravnava te manjšine »vse prej kot zgledna«. Takoj za tem je opozoril na status nemško govoreče skupine v Sloveniji. Avstrija si tudi s štirimi parlamentarnimi resolucijami prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji: »Tudi sam vas prosim, ocenite, če lahko položaj teh nekaj tisoč ljudi izenačite z italijansko in madžarsko manjšino, kar bi bilo razveseljivo.« Pahor mu je takoj odgovoril, da pravice nemško govorečih pri nas ureja kulturni sporazum, sklenjen med državama konec tisočletja: »Od takrat smo finančne podpore zanje podvojili, ustanovili smo dialoško skupino. V državnem zboru pa ni razmišljanj o spremembi statusa.« Kasneje je sicer Pahor pripravil sprejem za predstavnike nemško govorečih v Sloveniji, da se je z njimi pogovoril tudi njegov gost. Van der Bellen se je neformalno sestal še s Pahorjevo naslednico Natašo Pirc Musar in s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.
Pri novinarskem vprašanju o širitvi šengna smo videli, da Van der Bellen nima istih stališč kot njegova vlada: »Obžalujem, da je Avstrija glasovala zoper širitev na Romunijo in Bolgarijo. Begunskega problema ne bi smeli povezovati s širitvijo šengna. Blokada bo škodila avstrijskemu gospodarstvu, najprej turizmu.« Ob tem si je zaželel odstranitve avstrijskega nadzora na mejnih prehodih s Slovenijo.
Tudi o podnebnih spremembah, o pandemiji, energetiki in vojni v Ukrajini sta se pogovarjala in se, kot je rekel Pahor, strinjala: »Treba je iskati pot do miru. Toda nimamo pravice Ukrajincem in Zelenskemu vsiljevati miru za vsako ceno.« Edina sta si bila tudi, da naj Bosna in Hercegovina do konca leta dobi status kandidatke za EU.
