Prvega marca so v Šentjakobu postavili manjkajoče dvojezične napise in tako udejanili sklep občinskega sveta iz leta 2020.
Po tihem, brez velikega slavja, brez tiskovne izjave in medijskega odmeva so 1. marca, na pustni torek, v Šentjakobu v Rožu postavili manjkajočih 12 dvojezičnih krajevnih napisov. Od večinskega sklepa v občinskem svetu julija 2020 se je torej postavitev zavlekla že za leto in pol.
Pobuda za postavitev dvojezičnih tabel in prizadevanja zanje so starejša in so prišla predvsem s strani SGS Šentjakob (Regionalliste SGS Šentjakob St. Jakob Gemeinsam Skupno) in Kulturnega društva Rož.
»Vidne dvojezičnosti se nekateri v občinskem svetu bojijo kot hudič žegnane vode, zato smo veseli, da smo ob koncu pri krajevnih napisih dosegli tisti kompromis, ki je pač bil možen,« je ugotovil občinski predstojnik iz vrst SGS Franz Baumgartner pred občinskimi volitvami marca 2021. Tedaj je Baumgartner še povedal, da se je z nekdanjim županom Heinrichom Kattnigom pač dalo pogovarjati in priti tudi do rezultatov.
Tudi danes ta izjava o vidni dvojezičnosti v občini še velja, ocenjuje Baumgartner, saj so po njegovih besedah na krmilu še vedno iste osebe in se v ozadju dela ista politika. Vsekakor so se pritisk in akcije obrestovali, pravi Baumgartner in dodaja, da so od memoranduma v letu 2011 naprej tematizirali postavitev krajevnih napisov. Šele tako se je sprožila diskusija v občini.
Najbolj je zalegla osmrtnica za krajevna imena v letu 2017, ko so v občini glasovali o zgolj nemškem poimenovanju cest, ki bi v poštnem naslovu izbrisal slovensko ime kraja. Brez pritiska in akcij, ki grejo pod kožo, bi ostalo pri desetih krajevnih napisih iz memoranduma, ugotavlja Baumgart-ner. Nove poimenovane ceste v Šentjakobu so zdaj samo nemške, s kompromisom pa je bil možen dogovor za postavitev krajevnih napisov. Po jubilejnem letu 2020 za takšne premike kot v Šentjakobu verjetno ne bo več denarja in posluha, pravi Baumgartner. Kar se tiče cestnih imen, pa politično v Šentjakobu po njegovih besedah ni bilo več možno, čeprav je domače kulturno društvo pripravilo obširen predlog s pamet-nim poimenovanjem cest. Baumgartner meni, da je vsekakor neumnost, da imajo na vaseh cestna imena, saj ima majhna vas, kot je Bistrica in kjer živi Baum-gartner, zdaj tri cestna imena.
Res je, da so bili krajevni napisi postavljeni na hitro in tiho, pravi Baumgartner. Po njegovem mnenju se postavitev ni hotelo na široko komunicirati, da ne bi določene druge stvari prišle do diskusije. Tudi pri SGS niso naredili kakega slavja, da ne bi razburkali kakih duhov.
Medtem ko je občina Šentjakob torej udejanila sklep iz leta 2020, pa na cestah, ki so v upravi dežele, še ni dvojezičnih kažipotov v kraje, ki imajo zdaj dvojezične napise, ugotavlja Baumgartner in si od deželnega glavarja Kaiserja želi, da bi v manjšinskih zadevah imel več vpliva na krajevne predstavnike iz SPÖ.
