
Državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, novi veleposlanik RS na Dunaju Marko Štucin in generalna konzulka RS v Celovcu Maja Balant Slobodjanac so bili v četrtek na obisku pri Peršmanu. V petek pa so bili pri predstavnikih SAK na igrišču v Welzeneggu. Povsod so se pogovorili s predstavniki in si ustvarili sliko situacije.
Po pogovoru na Peršmanovi domačiji nam je najprej Dominik Krištof povedal: »Kot organizacijska ekipa in tudi kot klub se nismo videli, v tem celem procesu, zato ker tudi nismo bili vabljeni na okroglo mizo, na katero je vabil deželni glavar. Zato pa nas veseli, da smo bili danes povabljeni na ta sestanek, ki je bil zelo pozitiven. Mislim pa, da je tudi važno poudariti, da delo z rezultatom komisije še ni zaključeno, temveč, da lahko vidimo ta škandal tudi kot neko začetno točko.« Zatem Eva Hartmann: »Res se počutimo zelo počaščene, da so prišli na ta kraj, da smo jim lahko pokazali muzej in da smo lahko pokazali, zakaj nam je ta kraj tako pri srcu in zakaj nas je ta policijski poseg tako zelo tudi prizadel.« Po petkovem pogovoru na igrišču SAK v Welzeneggu, kjer so govorili tudi o možnem obisku predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, nam je Valentin Inzko povedal: »Državna sekretarka si ni le vzela časa, da obišče SAK, ampak tudi, da nam da svojo politično podporo.«
V petek, 8. avgusta, je državna poslanka Voglauer vložila dve vprašanji na ministra Karnerja. Kakšni so bili stroški pretiranega policijskega posredovanja na Peršmanovem domu? Zakaj je bil član slovenske narodne skupnosti na Koroškem prijet z uporabo sile? Rok za odgovor je zapisan do 8. oktobra.
Kot novemu slovenskemu veleposlaniku v Avstriji mi je bilo pomembno, da že v prvih dneh obiščem tudi Koroško, sploh zaradi dogodkov, ki so se dogajali pri Peršmanu, pa tudi na stadionu Slovenskega atletskega kluba. Lahko bi rekel, da sem prišel pogledat, kje za uporabo slovenščine delijo rumene kartone. Kar smo se pogovarjali, je predvsem to, da bo država Republika Slovenija seveda še naprej odločno stopila v bran pri vsaki kršitvi pravic slovenske manjšine. Slovenščina bogati ta prostor, slovenščina je priznani jezik v tem prostoru in ne moremo dovoliti, da bo uporaba slovenščine sankcionirana. Prišel bom ponovno na Koroško, najbrž zelo kmalu, če ne prej, 3. oktobra, ko bo na stadionu SAK tekma proti Špitalu.
Na Koroškem je bilo ganljivo, potočili smo kakšno solzo, ampak je bilo tudi polno pozitivne energije. Videli smo in razumeli težave in bolečino koroških Slovenk in Slovencev ob teh neljubih dogodkih. Razumeli pa smo tudi njihovo voljo in njihovo odločenost. Ne samo, da ohranijo, da obranijo slovensko kulturo, identiteto in jezik v tej pokrajni, ampak tudi, da ostanejo takšni, kakršni so vedno bili pravi Evropejci: odprti, sodelovalni in povezovalni. Obiskali smo Peršmanovo domačijo, Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu je obljubil ne samo moralno, ampak tudi materialno podporo pri izvajanju vseh načrtovanih dejavnosti. Obiskali smo tudi Slovenski atletski klub, kjer smo ugotovili, da je SAK res udarna moč in sila koroških Slovencev.
Iz rubrike Politika preberite tudi