Celovec Novembra lani je NSKS v Kulturnem domu Pliberk slavnostno obhajal 70-letnico delovaja. Pregled nad preteklim in vizije za prihodnost so zbrani v zborniku Usoda je koroškim Slovencem zopet dana njim samim v roke.

»Zgodovina koroških Slovencev zadnjih 70 let je tudi zgodovina Narodnega sveta koroških Slovencev,« je strnil predsednik NSKS
Valentin Inzko temeljno sporočilo zbornika, ki ga je predstavniška organizacija koroške slovenske skupnosti izdala ob svoji lanski 70-letnici. Naslov Usoda je koroškim Slovencem zopet dana njim samim v roke je dobesedni navedek ustanovitelja in prvega predsednika NSKS Joška Tischlerja z ustanovne seje dne 28. junija 1949. V njem je izraženo globoko prepričanje, ki je privedlo do ustanovitve NSKS.

Kot je pojasnil zgodovinar Hanzi Filipič, ki je za zbornik pripravil poglobljen prispevek o zgodovinskih ozadjih, je bila Osvobodilna fronta v prvih letih po drugi svetovni vojni edina zastopniška organizacija koroških Slovencev, a je »bila vodena iz Slovenije in je izpolnjevala direktive Komunistične partije Slovenije, ravnati se je torej morala po komunističnih načelih.« To je sicer pomenilo »zelo velik svetovnonazorski konflikt s krščansko usmerjenimi koroškimi Slovenci, ki so bili v večini,« vendar so se Tischler in njegovi somišljeniki kljub temu odločili sodelovati v OF. »Tischler je bil prepričan, da je tudi najslabša Jugoslavija boljša za koroške Slovence kakor najboljša Avstrija.« Vendar je OF izvajala »tako totalitarno in avtoritarno politiko, da je iz svojega delovanja izrinila vse krščansko misleče,« ocenjuje Filipič. Vseeno se Tischler in njegov krog pred koncem mirovnih pogajanj v Parizu, kjer je Jugoslavija skušala uveljaviti ozemeljske zahteve do Avstrije glede Koroške, niso odločili za ustanovitev svoje organizacije. Pogajanja so se končala 20. junija leta 1949, NSKS je bil ustanovljen dober teden zatem. »Če bi ga ustanovili leto prej, bi koroški Slovenci mogoče imeli neposredno možnost, da bi v okviru Avstrije sodelovali pri pogajanjih,« razmišlja zgodovinar Filipič.

Če je bilo med ustanovnimi člani NSKS kar 30 odstotkov duhovnikov, pa je danes 30 odstotkov članov Zbora narodnih predstavnikov, osrednjega gremija NSKS, mlajših od 35 let, poudarja predsednik Inzko. Urednik zbornika Simon Trießnig dodaja, da so temeljna načela NSKS poleg skrbi za jezik in ohranitve slovenske skupnosti ostala skozi vsa desetletja enaka – samopomoč in samostojnost, kar pomeni tudi podporo samostojnemu slovenskemu političnemu gibanju. Vse to se odraža v zborniku Usoda je koroškim Slovencem zopet dana njim samim v roke, ki ga je ob svoji 70-letnici izdal NSKS in ki ga je založila Mohorjeva založba.