
Ko je pred nedavnim prišla v javnost vest, da namerava krška škofija prodati proštnijo v Tinjah, katere začetki segajo v leto 1176, so se mnogi začeli spraševati, kaj to pomeni za tinjski Dom prosvete (DvT)? Pomeni to tudi konec njegove hiše ter njegovega delovanja? Odgovor na to je jasen (in razveseljiv): Vsak strah, da bi s proštnijo »umrl« tudi tinjski Dom prosvete, je neutemeljen. To že samo zato, ker je tinjska proštnija v lasti fare Tinje, Dom prosvete pa v lasti Sodalitete, ki letos obhaja 120-letnico.
Pri Sodaliteti (Sodalitas) gre za bratovščino slovenskih duhovnikov na Koroškem, ki je nastala leta 1906 na pobudo teologa in politika Lamberta Ehrlicha (1878–1942). Ehrlich je izhajal iz Žabnic v Kanalski dolini in bil leta 1919 tudi član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu, na kateri so sprejeli tudi sklep glede koroškega plebiscita. Slovenski duhovniki sami, združeni v Sodaliteti, so se predvsem v prvi republiki udejstvovali ne samo na verskem področju. Bili so tudi pomembni ustvarjalci v korist slovenske narodne skupnosti na kulturnem, zadružnem in političnem področju. Poleg tega so bile Tinje tudi dom duhovnih vaj – pred 58 leti pa so se z Jožetom Kopeinigom začele vsestransko uveljavljati kot dom z bogato izobraževalno ponudbo. In kot hiša dialoga ter treh Slovenij – zamejske, matične in zdomske.
Sedaj stoji Tinjski dom prosvete pred pomembnimi odločitvami za prihodnost. Jože Kopeinig, ki je skoraj polovico cele dosedanje dobe Sodalitete bil na čelu tinjskega doma, je v pogovoru z Novicami povedal, da se bo s koncem avgusta letos poslovil kot rektor doma, hkrati pa še ne more povedati, kakšna bo njegova prihodnost. Sedanji predsednik Sodalitete Jože Valeško sicer ne potrjuje te napovedi (»nič še ni uradno potrjeno«), hkrati pa ne gre zanikati, da je vedno manj slovenskih duhovnikov in s tem tudi manj članov Sodalitete. Iz zanesljivih virov je slišati, da naj bi postala nova lastnica doma škofija, čeprav Valeško tega noče javno potrditi. »Gotovo pa bo hiša ostala takšna kot doslej, za kar se jasno zavzema tudi naš škof.«
Nesporno je prav tako, da so razpisali že mesto pedagoške vodje DvT. Med kandidatkami in kandidati se je uveljavila Mija Janesch (38), roj. Kampuš, ki je maturirala na Slovenski gimnaziji in zaključila študij etnologije na Dunaju, trenutno pa je še zaposlena pri ustanovi Katholisches Bildungswerk kot referentka za migracijo in integracijo. Skupaj z drugo osebo naj bi bila nova pedagoška voditeljica.
Kdaj bodo znane dokončne odločitve, pristojni še nočejo povedati. Zanesljivo pa velja: Tinje stojijo pred pomembnimi odločitvami.
Priznanje in zahvala
Če nanese pogovor na Dom prosvete v Tinjah, potem se čutiš takoj povezanega tudi z Jožetom Kopeinigom. Celih 58 let ga je skupaj s sodelavci in sodelavkami vodil, gradil in izgradil kot hišo dialoga. V njej si bil vedno prijazno sprejet, odvijale so se številne zanimive prireditve in se srečavale številne osebnosti s političnega, kulturnega in cerkvenega področja. V tinjskem domu je leta 1991 prejel Einspielerjevo nagrado nekdanji zvezni predsednik Rudolf Kirschschläger (1915–2000), v Tinjah se je počutil kot doma tudi predsednik prve vlade Republike Slovenije Lojze Peterle, nič manj dobro pa se prav tako niso počutili številni obiskovalci raznih tečajev, udeleženci pevskih seminarjev, upokojenci … in še bi lahko naštevali.
Konec avgusta naj bi se zaključila delovna doba »Jožeta tinjskega«. Razveseljivo je slišati, da bodo nasledniki nadaljevali tinjsko pot, kot jo je zarisal Jože Kopeinig – pot dialoga in povezovanja. Jožetu Kopeinigu pa velja velika zahvala, da nam je omogočil »tinjski čudež« in mu želimo predvsem obilo zdravja.
Iz rubrike Politika preberite tudi