
Česar si mnogi niso mogli (ali niso hoteli) predstavljati, je postalo minulo soboto, 15. februarja, kruta resnica: pri atentatu z nožem je umrl štirinajstletnik, pet nadaljnih mladoletnikov pa je bilo deloma hudo ranjenih. Od njih sta na srečo dva preživela, čeprav je eden ranjen pri srcu, drugemu pa je atentator zabodel nož globoko v trebuh. Kot potrjujejo pristojne oblasti, prihaja atentator iz Sirije, atentat pa ima islamistično ozadje.
Iz Sirije prihaja tudi 42-letni dostavljalec hrane Alaaeddin Alhalabi, ki je s svojim avtomobilom ustavil atentatorja, in se sedaj boji, da bo postal žrtev fanatičnih islamistov. Na vsak način bi brez njegovega pogumnega dejanja bila katastrofa še večja. Toliko samo v vednost tistim, ki nediferencirano gledajo na migracijsko vprašanje.
42-letnemu Sircu, ki je s svojim pogumnim dejanjem preprečil hujšo katastrofo, velja naša zahvala, naše priznanje in respekt. Njegov pogumen poseg je svetel primer, da je integracija možna. Peter Kaiser
Novice so se povezale tudi s koroško Slovenko, ki živi v Beljaku, v neposredni bližini kraja, kjer se je zgodil zločin, in ki želi, da ne objavimo njenega imena. »Atentata samega nisem doživela neposredno. Prišli smo eno uro prej domov in smo šele kasneje izzvedeli, kaj se je zgodilo.« Na vprašanje, s kakšnimi občutki je sprejela vest o tem dogodku, je odgovorila: »Zadnji konec tedna ni bil več takšen kot prejšnji vikendi. Skozi okno smo videli mnogo policije. Vzdušje je bilo grozljivo, potrto. Najbolj pa me muči vprašanje: kako gre družini, ki ji je atentator vzel sina, ter ostalim žrtvam atentata?
Z žrtvami in njihovimi družinami ter z mestom Beljak sta se solidarizirala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik slovenske vlade Robert Golob. Poudarila sta: »Odločno obsojamo atentat. To je za Koroško in vso Avstrijo žalosten dan.«
Iz rubrike Politika preberite tudi