
O slovenski dediščini Štalenske gore je predaval Wilhelm Wadl, predsednik Zgodovinskega društva za Koroško. Predavanju je sledila razprava med nekdanjim predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Sturmom in nekdanjim deželnim glavarjem Gerhardom Dörflerjem, ki jo je moderirala novinarka Kronen Zeitung, koroška Slovenka Clara Milena Steiner.
Župan občine Štalenska gora Andreas Scherwitzl je med uvodnim pozdravom povedal, da so na občini »v preteklem letu prejeli zahtevek vseh 44 krajank in krajanov iz Ziensdorfa, ki želijo, da občina v njihovem kraju postavi dvojezični krajevni napis Zinsdorf/Svinča vas. Čeprav se tudi pri nas najdejo občani, ki se sprašujejo 'Mora to res biti?', pa smo na občini to uradno zahtevo krajanov vzeli resno in to kljub temu, da bi bila to prva dvojezična tabla v plebiscitni coni B. Občinsko predstojništvo bo to zahtevo kmalu prineslo na glasovanje v občinskem svetu. Trenutno sondiramo mnenja frakcij in zdi se, da bo zahteva dobila podporo«.
Na predavanju, kakršnega bi morali slišati prav vsi koroški šolarji višjih razredov, je Wadl spregovoril o slovenski dediščini Štalenske gore, pričenši s slovansko poselitvijo Koroške, ki se je začela okoli leta 600, preko pokristjanjevanja ter srednjega veka. Pomudil se je predvsem pri menjajočih se jezikovnih identitetah in asimilaciji na Celovškem polju v 19. stoletju. Wadl je takole zaključil svoje predavanje: »Če smo iskreni in upoštevamo prednike, ki so bili skoraj vsi Slovenci, moramo priznati, da ima skoraj vsak od nas slovenske korenine, tudi jaz.«
Gerhard Dörfler in Marjan Sturm sta predstavila okoliščine kompromisa iz leta 2011. Sturm je v razmišljanju o medvojnem in povojnem dogajanju na Koroškem dejal: »Ni dopustno, da se ima partizane vsevprek za morilce, saj so pomembno oslabili NS režim. A osvobodili nas niso partizani, temveč Britanci. Če bi zmagali partizani, bi imeli v prvih letih na Koroškem stalinistično diktaturo.«
Iz rubrike Po Koroškem preberite tudi