Prvi gost iz tujine pri novi slovenski zunanji ministrici Tanji Fajon je bil njen avstrijski kolega Alexander Schallenberg.

Zgovorno je, da je bil prvi gost nove slovenske ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon njen avstrijski kolega, minister za evropske in mednarodne zadeve Alexander Schallenberg. Kot sta poudarila na skupni tiskovni konferenci v začetku tedna v Ljubljani, je tudi to dokaz dobrososedskih in prijateljskih odnosov med državama.

Toda slovenska javnost je kot hladen tuš doživela Schallenbergovo izjavo, da Dunaj »za zdaj ne vidi alternative ukrepu nadzora nad avstrijsko-slovensko mejo«. Avstrija je ta nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo in Madžarsko spet podaljšala sredi maja. Ukrep je moteč tudi za okoli 26 tisoč delovnih migrantov, ki se se v Avstrijo dnevno vozijo v službo. Schallenberg je ukrep branil: »To smo storili v luči vojne v Ukrajini, v zadnjih mesecih pa beležimo tudi 120 odstotno povečanje nezakonitih prehodov te meje.« Avstrija nadzor na meji podaljšuje že vse od vrhunca begunske krize leta 2015. Vmes ga je opravičevala z izbruhom pandemije. Gostiteljica Tanja Fajon je Schallenbergu pred novinarji dejala, da Slovenija »Avstrijo poziva, naj še enkrat preveri, ali je mejni nadzor s Slovenijo še nujen in potreben.« Slovenija meni, da ni in ministrica je poudarila, da bo Slovenija kmalu odstranila žičnato ograjo, ki jih je zavoljo begunskega vala postavila na južni meji s Hrvaško. Schallenberg je pri tem dodal: »Prizadevali si bomo z dialogom najti rešitev.« Ta obljuba je pomenljiva, menijo v krogih slovenske diplomacije, ki želijo ostati neimenovani. Kajti poudarja dialog, pogovor zgolj dveh strani, ne predvideva pa, da bi Slovenija lahko iskala pravico pred Evropsko komisijo, denimo.

Kakorkoli. Sogovornika sta bila dosti bolj spravljiva, ko sta ocenjevala položaj manjšin. Tanja Fajon je menila, da je bilo v zadnjem času več pozitivnih premikov do slovenske narodne skupnosti v Avstriji, spomnila se je tudi plebiscitnega daru: »Dogovorila sva se, da bomo sodelovali na zvezni ravni in ob meji, da zagotovimo pomoč naši narodni skupnosti,« je dejala. Izrazila je tudi podporo nadaljevanju dialoga z nemško govorečo skupnostjo v Sloveniji in krepitvi njene jezikovne in kulturne identitete. »Obe skupini potrebujeta našo pomoč in zaščito,« se je strinjal Schallenberg. Vendar je tudi tukaj oba ministra doletelo novinarsko vprašanje, ali si bo nova slovenska vlada prizadevala za notifikacijo Avstrijske državne pogodbe (ADP). Fajon: »Vprašanje statusa pogodbenice pri ADP ta hip ni predmet dialoga z Avstrijo. Tega niti ne omogočajo razmere v svetu.« Dodala je še, da bi morala Slovenija za kaj takega najprej izpeljati lastne notranje postopke. Zato: »Slovenska stran v dialogu z Avstrijo poudarja predvsem izpolnjevanje 7. člena ADP, ki zagotavlja pravice slovenske skupnosti v Avstriji.« Schallenberg pa je povedal: »Avstrija priznava slovenski interes za manjšino v Avstriji in smo tudi zavezani izpolnjevanju ADP, kar dokazujemo že leta. Toda po našem mnenju je ADP omejena mednarodna pogodba, ki se ji Slovenija ne more pridružiti.«

Še en kamen spotike med državama je jedrska elektrarna Krško. Schallenberg je ponovil nasprotovanje podaljšanju obratovanja Krškega, a priznal, da sodelovanje na ravni ekspertov poteka pošteno in pregledno: »Vem, da odpoved jedrski energiji ni na slovenskem dnevnem redu, želim pa si, da stvari peljemo naprej v korist obeh držav, da proučimo okoljske vplive, predvsem pa protipotresno varnost.«

Ministra sta mnogo bolj složno za Ukrajino napovedala humanitarno in obnovitveno pomoč, tudi pri razminiranju, saj pri tem državi že sodelujeta v Siriji, pa skupno iskanje novih energetskih dobaviteljev, omenjen je bil terminal za plin na Hrvaškem, podporo pri avstrijskem predsedovanju prihodnje in še naslednje leto skupini podonavskih držav in podporo slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, ter nadaljnje sodelovanje v multilateralnih projektih, kot je pobuda srednjeevropskih držav C5.

Avstrijskega gosta, ki je bil na delovnem obisku, sta sprejela tudi novi premier Robert Golob in predsednik republike Borut Pahor.