Resolucija za novelizacijo zakona o narodnih skupnostih 

Ko je bil aprila 2011 podpisan memorandum o dvojezičnih krajevnih napisih, je ta predvideval tudi »Forum za dialog za razvoj jezikovno mešanega ozemlja«. Forum za dialog naj se sestane najmanj enkrat na leto, pri čemer njegove seje sklicuje deželni glavar in jim tudi predseduje.
Z leve: Valentin Inzko, Bernard Sadovnik, Gusti Gasser in Sabine Sandrieser z deželnega šolskega sveta; Foto: LPD Kärnten/Bauer

Deželni glavar Peter Kaiser je od leta 2013 vodil vse seje foruma, samo prvo leta 2012 je še vodil Gerhard Dörfler. Seja 6. februarja pa je bila domnevno zadnja seja, ki jo je vodil Kaiser, saj se ta umika. Sodelujejo predstavniki vseh strank deželnega zbora, člani deželne vlade, predstavniki slovenskih zastopniških organizacij, predstavnik Enotne liste ter šest županov oz. županj.

Sprejeli resolucijo

Na forumu za dialog je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zvezni vladi predlaga reformiranje zakona o narodnih skup­nostih iz leta 1976. V resoluciji se zahteva, da naj novelizacija zakona zlasti upošteva aktualne družbene razmere ter predvidi praktično uporabne ureditve oz. instrumente financiranja. Pri tem bi bilo treba upoštevati mobilnost in spremenjene življenjske realnosti, digitalizacijo ter umetno inteligenco. Cilj je trajnostno spoštovati, varovati in spodbujati jezik, kulturo in obstoj šestih narodnih skupnosti v Avstriji. Tema pa je bila mdr. tudi izobraževalno področje, uporaba slovenščine v uradih ter možnosti, ki jih prinaša železniška proga skozi Golico.

Za skupinsko pritožbo

V tiskovni izjavi se je na sejo dialoškega foruma odzval tudi Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in zahteva pravico do skupinske tožbe (Verbandsklagerecht) za slovensko manjšino. »To naj tudi ne bi smelo biti vprašanje pink ponka med Dunajem in Celovcem, saj imajo npr. štajerski lovci pravico do skupinske tožbe (to naj bi bilo možno tudi za slovensko manjšino na Koroškem),« piše NSKS v izjavi. 

Parlamentarka Zelenih Olga Voglauer pozdravlja resolucijo in poudarja, da je potrebna celovita reforma v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic, ne zgolj kozmetični popravki. Dvojezično izobraževanje od vrtca do univerze, vsesplošno dvojezično varstvo otrok ter trajna in pravno zagotovljena podpora narodnim skupnostim morajo biti zapisani v zakonu.

Iz rubrike Politika preberite tudi