V sklopu obeleževanja 30-letnice mednarodnega priznanja Republike Slovenije (RS) po njeni osamosvojitvi od Jugoslavije je predsednik RS Borut Pahor red za zasluge podelil Karlu Smolleju je odlikovanje prejel za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Slovenije in njenemu ugledu v Republiki Avstriji.

Nekdanjega predsednika koroške Enotne liste in dvakrat-nega poslanca v zveznem parlamentu Karla Smolleja je spomladi 1990 tedanja slovenska vlada imenovala za uradnega predstavnika Republike Slovenije v Republiki Avstriji. To nalogo je opravljal do leta 1992 oziroma do odprtja slovenskega veleposlaništva na Dunaju, ki je sledilo mednarodnemu priznanju republike Slovenije, so zapisali v Uradu predsednika RS. Nadaljujejo, da je Smolle kot poslanec v avstrijskem parlamentu sodil med tiste posebej pomembne posameznike, ki so imeli v drugih državah uradno funkcijo in so lahko nastopali tudi kot institucionalni sogovornik tedaj še mlade in negotove nove države. Karel Smolle je bil v odličnih odnosih s tedanjim avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom ter mu je redno poročal o dogajanju v Sloveniji in mu predstavljal slovenski vidik. Pomembne so bile tudi vezi, ki jih je gojil z veleposlaništvom Združenih držav Amerike. Novice o dogajanju v Sloveniji so svet dosegle tudi preko Dunaja.

»Koroška enotna lista, ki jo je tedaj vodil prav Karl Smolle, je Sloveniji pomagala tudi materialno in finančno. Karel Smolle je sofinanciral delovanje Urada Republike Slovenije na Dunaju. Po uspešni osamosvojitvi Slovenije in imenovanju prve poklicne slovenske veleposlanice v Republiki Avstriji je leta 1992 postal častni konzul Republike Slovenije na avstrijskem Koroškem. Domovina Slovenija se mu za njegovo delo zahvaljuje z državnim odlikovanjem.«

Svojemu nekdanjemu predsedniku ob prejemu državnega odlikovanja iskreno čestita Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 22. maja Red za zasluge vročil petim osebnostim, poleg Karla Smolleja so državno odlikovanje na isti slovesnosti prejeli Karl Bonutti, Keith Miles, Lojze Sočan in Matjaž Šinkovec. 

Govor Karla Smolleja ob podelitvi v Ljubljani

Spoštovani gospod predsednik Republike Slovenije!
Dragi soodlikovanci! Dragi častni gostje, dragi prijatelji!

Rad bi se vam, spoštovani gospod predsednik, in svojim predlagateljem zahvalil za podelitev REDA ZA ZASLUGE. Bila mi je velika čast, ko me je vlada Republike Slovenije leta 1990 imenovala za svojega uradnega predstavnika za Avstrijo, moj dekret je podpisal predsednik prve slovenske demokrtične vlade Lojze Peterle. Velik del avstrijske in evropske politične elite je nasprotoval razhodu Jugoslavije in rojstvu nove države Slovenije. Z vsem našim znanjem, z vso vnemo ter trdim in doslednim delom smo doprinesli svoj delež, da je bila Slovenija pred 30 leti mednarodno priznana. Zato velja zahvala in sprejemam priznanje tudi za tedanje sodelavce na Predstavništvu, za neumornega komunikacijskega ustvarjalca dr. Boruta Sommereggerj in za tajnico gospo Barbaro Hočevar Balon in gospo Zdenko Vadnal. 

Mojo osebno pot pa so tudi zaznamovale – skoraj bi rekel »neštete« – funkcije za slovensko manjšino na Koroškem, od kulturnih in političnih do gospodarskih. Sprejemam priznanje tudi za svoje koroške sopotnike, da navedem enega – dolgoletnega predsednika Narodnega sveta dr. Matevža Grilca.

Kljub veselemu današnjemu dogodku bi pa rad izpovedal tudi nekaj kritičnih misli:

– Odločno sem mnenja, da bi morala Republika Slovenija vstopiti v nasledstvo Avstrijske državne pogodbe; 

– Zakaj Slovenija skupaj z nami še ni uresničila vzpostavitve demokratično izvoljenega zastopstva – tudi v smislu 1. odstavka 7. člena ADP;

– Slovensko-koroško vprašanje mora postati del slovenske zunanje politike ;

– Odločno odklanjam prijateljevanje dela slovenskih in koroško-slovenskih predstavnikov z organizacijami, kot so Koroški Hajmatdienst, ki pravkar spet napada slovenskega veleposlanika na Dunaju, ki je opozoril na vrsto nerešenih vprašanj slovenske manjšine; 

– Zakaj vodilni v Republiki Sloveniji ne najdete te vzajemnosti in – ob vsej dobobrodošli različnosti – potrebne enotnosti pri upravljanju in vodenju države – kot ste to pokazali v letih 1989, 1990, 1991 in 1992. 

Hvala za vašo pozornost!