Razprava na dunajski diplomatski akademiji s predstavniki Avstrije, Češke in manjšine: Burno o »zastarelem« 7. členu

S pravnim nasledstvom Češke in Slovenije v državni pogodbi Avstrija nima velikega veselja. Zakaj, je postalo zelo jasno v sredo, ko sta veleposlaništvi sosed na dunajski diplomatski akademiji na poseben način obeležili 70. obletnico Avstrijske državne pogodbe: s povzetkom filma »Izginjanje« Andrine Mračnikar in okroglo mizo, na kateri so padale težke besede v smer avstrijske vlade zaradi neizpolnjevanja obvez iz 7. člena ADP. 

Zelo ostro je avstrijsko »ovinkarstvo« obsodila ugledna dunajsko-koroška novinarka Anneliese Rohrer, ki je pri tem tudi okrcala nekdanjega zveznega predsednika Heinza Fischerja. Na vprašanje, kako bi poskrbel za uresničitev sodbe ustavnega sodišča o postavitvi dvojezičnih napisov na Koroškem, naj bi ji Fischer namreč pred leti dejal: »Poskrbel bom za to, da ta sodba nikoli ne bo prišla na mojo mizo.« Še glasneje je Avstriji pred očmi stoterega občinstva in kar dveh televizijskih ekip iz Slovenije na dušo pihal odvetnik Rudi Vouk. »Voda nam res teče v grlo. Če ne bomo takoj začeli z doslednim izpolnjevanjem 7. člena, nas čez deset let ne bo več,« je dejal.

Vodja oddelka za mednarodno pravo na avstrijskem zunanjem ministrstvu Gregor Schusterschitz je določila ADP označil za »večinoma zastarela«. S tem je dregnil v osje gnezdo in izzval kritiko državnozborske poslanke Olge Voglauer. »Tukaj sploh nič ni zastarelo. Kot Republika Avstrija zamujamo pri izpolnitvi zavez, čeprav smo prav to dolžni tudi vsem žrtvam vojne,« se je oglasila iz občinstva.

Schusterschitz, sicer potomec brata nekdanjega vodilnega slovenskega politika Ivana Šusteršiča (1863–1925), je zatem hitro potrdil, da je 7. člen za Avstrijo še naprej veljaven. »Za nas je to mednarodnopravna zaveza, ki pa nikoli ni izpolnjena.« Avstrija ob tem tudi priznava »posebno odgovornost, ki jo prevzema Slovenija za manjšine v tujini«. Pomenljiva je bila opazka, da tudi Italija ni izpolnila Pariške pogodbe o Južnem Tirolskem iz leta 1946. Avstrija pa je spor leta 1992 kljub temu javno označila za končanega. »Ne zato, ker bi bilo izpolnjeno, ampak ker smo enostavno imeli dovolj tega spora.«

Češka se je za notifikacijo nasledstva Češkoslovaške v ADP odločila predvsem iz simboličnih razlogov, je dejal nekdanji češki veleposlanik na Dunaju Jan Sechter. Namen je bil zakoličenje obstoječih meja z Republiko Avstrijo pred vstopom v Evropsko unijo. Določil o manjšinskih pravicah Čehov in Slovakov v ADP ni. Zato je bil Sechter dokaj presenečen, ko je Avstrija leta 2016 – na podlagi ene izmed manj znanih določb ADP – njegovi državi vrnila lastnino čeških društev na Dunaju.

V razpravi se je oglasil tudi predsednik NSKS Valentin Inzko. Zaradi dramatičnega krčenja števila koroških Slovencev po 2. svetovni vojni je državna pogodba »naša travma«, je dejal. In to, čeprav je ADP manjšini »ogromno koristila«, med drugim z ustanovitvijo treh srednjih šol. Schusterschitz je ob tem dejal, da je največji problem manjšine danes nekaj, kar je pravzaprav pozitivno, namreč mobilnost njenih pripadnikov, ki se selijo v večja mesta. »To manjšino ogroža bolj kot manjkajoči krajevni napisi.«