Poslovilni intervju z generalnim konzulom Antonom Novakom: Vztrajati pri uresničitvi 7. člena

Dr. Anton Novak, po izobrazbi pravnik, je vsega skupaj devet let zastopal Republiko Slovenijo v Celovcu, zdaj pa se s koncem julija poslavlja iz Koroške. Od vsega začetka mu je […]
Antona Novaka (67) bo v funkciji generalnega konzula nasledila Maja Balant Slobodjanac, dosedanja guvernerka Republike Slovenije v Azijsko – Evropski fundaciji (ASEF). Foto: GK RS V CELOVCU

Dr. Anton Novak, po izobrazbi pravnik, je vsega skupaj devet let zastopal Republiko Slovenijo v Celovcu, zdaj pa se s koncem julija poslavlja iz Koroške. Od vsega začetka mu je bila problematika slovenske narodne skupnosti še posebej pri srcu, dogajanja na Koroškem pa ga bodo še vnaprej zanimala.  

Se poslavljate iz Celovca z veseljem ali z žalostnimi občutki? 

Anton Novak: Glede na to, da grem s septembrom v pokoj, se iz Celovca poslavljam s pogledom na svojo celotno poklicno pot, ki se je začela s pripravništvom na Višjem sodišču v Ljubljani in nadaljevala z 9-letnim delom v Tovarni celuloze in papirja Goričane, s trimesečnim delom na Upravi za jedrsko varnost in od 1992 na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ). S prehojeno potjo, ki se končuje na najboljši način – v Celovcu, sem zadovoljen. 

V Celovcu ste kot diplomat zastopali Republiko Slovenijo skoraj deset let: štiri leta (1994–1998) kot konzul, v minulih petih letih pa kot generalni konzul. Kateri dogodki v času službovanja na Koroškem so se vam v pozitivnem smislu najbolj vtisnili v spomin?

Name je naredil velik vtis napredek pri slovenskih radijskih oddajah, ki so bile v času mojega prvega mandata omejene na približno tričetrt ure, danes pa se oddajajo ves dan. Zelo pomembne so slovenske spletne novice ORF in časopis Novice, ki so nam pomemben vir informacij o koroških Slovencih. Velik vtis je name naredil tudi izreden razvoj koroških Slovencev na področju kulture.   

In zaradi katerih dogodkov ste bili najbolj razočarani?

Največje razočaranje zame je, da se ni izvedla reforma dvojezičnega sodstva, ki bi v skladu s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP) zagotovila razširitev območja dvojezičnega sodstva na celotno dvojezično območje in njegovo kadrovsko okrepitev. 

Kakšno je bilo sodelovanje s koroško deželno vlado ter še posebej z deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem? 

Sodelovanje z deželno vlado in z deželnim glavarjem je bilo korektno in spoštljivo.

Nuklearka Krško povzroča v koroški politiki veliko nelagodje. Upravičeno ali neupravičeno?

Neupravičeno. Prebivalci Krškega in okolice se ne čutijo ogroženo. Ženin svak, strojni inženir v nuklearki, mi je že večkrat zatrdil, da bi se elektrarna v primeru potresa samodejno ustavila in da je zgrajena tako, da ne niha skupaj z okolico. V nuklearki je bilo v zadnjih letih investirano v varnost več sto milijonov evrov, tako da je bolj varna kot kdajkoli prej. Ko sem delal na Upravi za jedrsko varnost, so me fiziki, elektro in strojni inženirji prepričali v varnost jedrske energije. Seznanili so me s strogimi varnostnimi ukrepi in z rednim usposabljanjem odgovornih v ZDA. 

Ste pojmovali službovanje v Celovcu zgolj profesionalno ali ste bili dodatno motivirani za delo na celovškem generalnem konzulatu? Če da, zakaj?

Za problematiko slovenske manjšine na Koroškem se zanimam od svojega prvega mandata v Celovcu (1994–1998). Ko sem 1998–1999 delal na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je bil tedaj del Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), sem se lotil pisanja doktorske disertacije o pravnem varstvu slovenske manjšine v Avstriji, ki sem ga zaključil 2004. S presledki, ko sem bil dvakrat v Bernu (2001–2006, 2013–2017), sem bil vedno tudi službeno zadolžen za vprašanja narodnih manjšin v sektorju za človekove pravice ali ko sem bil v Stalni misiji Republike Slovenije (RS) v Ženevi (2007–2008). 

Še naprej bom z zanimanjem spremljal, kaj se dogaja na Koroškem. Moja družina je doživela veliko lepega na Koroškem, zato se bomo sem še vračali. dr. Anton Novak

Katere naloge ste kot generalni konzul še posebej radi opravljali?

Poleg problematike slovenske manjšine, ki me je najbolj zanimala, sem posebno pozornost posvetil povezovanju med Inštitutom Jožef Stefan in Lakeside Parkom, zlasti na področju umetne inteligence, ter sodelovanju med Univerzo v Celovcu in Univerzo v Ljubljani, zlasti glede krepitve študija slovenistike v Celovcu.       

Veljate za diplomata, ki mu je vprašanje slovenske manjšine še posebej pri srcu. Na temo manjšinskih pravic ste napisali tudi doktorsko delo. Kako je prišlo do tega zanimanja? Kdo vas je za to spodbujal?

K pisanju doktorske disertacije so me vzpodbudila letna poročila Centra avstrijskih narodnosti (CAN), v katerih so bili pogledi, ideje in predlogi, ki v Sloveniji, vsaj v MZZ, niso bili poznani ali se vsaj o njih ni govorilo. Ob nekem obisku dr. Mitje Žagarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu sem profesorja vprašal, če bi bil moj mentor. Na to je pristal in tako sem začel s pisanjem tez, ki jih je morala potrditi pravna fakulteta.

S katerimi koroškoslovenskimi osebami/družinami ste bili poleg stikov s slovenskimi organizacijami še posebej povezani? 

Bolj povezan sem bil z osebami, ki razmišljajo podobno kot jaz in ki vidijo podobne poti za ohranitev slovenske manjšine na Koroškem kot jaz. Pa tudi z osebami, ki se močno angažirajo, tudi v prostem času, za ohranitev slovenskega jezika in kulture na Koroškem.     

Bo slovenska manjšina na Koroškem kljub hudi asimilaciji preživela? Če bo, zakaj?

Upam, da se bo trend upadanja števila pripadnikov slovenske manjšine na Koroškem ustavil in da se bo slednja s pomočjo Slovencev iz Slovenije tudi revitalizirala. Zato je treba vztrajati pri popolni uresničitvi pravic iz 7. člena ADP ter iz drugih mednarodnopravnih in notranjepravnih zaščitnih določb. Moč slovenski manjšini dajejo močna kulturna aktivnost ter delo z mladimi na različnih področjih.  

Po slovesu iz Celovca naj bi se upokojili. Kako boste v pokoju naprej ostali povezani s Koroško ter še posebej s slovensko narodno skupnostjo? 

Še naprej bom z zanimanjem spremljal, kaj se dogaja na Koroškem. Poleg tega sem z nekaterimi razvil prijateljske vezi, pa tudi kakšne prireditve koroških Slovencev, na Koroškem ali v Ljubljani, se bom udeležil. Moja družina je doživela veliko lepega na Koroškem, zato se bomo sem še vračali.

Iz rubrike Politika preberite tudi