Poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti v letu 2025

»Mednje sodijo kongres narodnih skupnosti, Kulturni tandem ter drugi projekti, ki spodbujajo medkulturno izmenjavo in medsebojno razumevanje,« ugotavlja Fellner v predgovoru, kjer očitno pomeša ukrepe, usmerjene v sobivanje, s tistimi v prid krepitvi jezika. V glavnem delu poročila je predstavljena obsežna zbirka podatkov in dejstev o uporabi slovenskega jezika kot uradnega jezika poleg nemščine, o topografiji, elementarnem izobraževanju, šolskem izobraževanju, glasbeni vzgoji, subvencioniranju umetnosti in kulture, športu in subvencioniranju športa, regionalnem razvoju ter čezmejnem sodelovanju. 

Poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti je deželni glavar Daniel Fellner 16. junija izročil Marku Štucinu, slovenskemu veleposlaniku v Avstriji, ki se je v Celovcu mudil na nastopnem obisku. Fellner je Štucinu dejal, da dvojezično šolstvo na Koroškem uživa veliko priljubljenost in je napovedal programe za razvoj jezikovnih kompetenc pedagoškega osebja v dvojezični vzgoji in izobraževanju. Zavzel se je tudi za »dolgoročno zagotovitev dvojezičnega sodstva v okrajih Velikovec in Celovec-dežela«. Marko Štucin je pohvalil »zelo obširno in dobro izobraževalno ponudbo za narodno skupnost« in poudaril pomen sodnih postopkov v njenem jeziku.

Državnozborska poslanka Zelenih Olga Voglauer je v odzivu na poročilo o položaju slovenske narodne skupnosti zapisala, da »že dolgo upada število govorcev slovenščine - a do danes na Koroškem manjka učinkovit, dolgoročen koncept vseprežemajoče jezikovne vzgoje«. Poslanka kritizira, da deželne podpore »strukturno zanemarjajo majhne, največkrat privatne nosilce dvojezične elementarne vzgoje«. »Vprašljiva je tudi vsakodnevna uporabnost slovenščine kot uradnega jezika. Več prevodov in obrazcev ne more nadomestiti resnične vidnosti v javnem prostoru.«