Politologinja in podjetnik svetujeta NSKS: Potrebna je večja enotnost

Na 13. seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), ki je najvišje telo odločanja v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS), sta pred malo več kot ducat osebami spregovorila politologinja Kathrin Stainer-Hämmerle in podjetnik Marko Londa.
Z leve: Marko Londa, Kathrin Stainer-Hämmerle, Nanti Olip in Valentin Inzko

V torek, 26. novembra, je na povabilo predsednika NSKS Valentina Inzka najprej spregovorila Kathrin Stainer-Hämmerle. V svojem govoru je poudarila potrebo po ponovnem premisleku o tem, kako bo slovenska narodna skupnost definirala samo sebe v prihodnosti. »Iz Slovenije še vedno prihajajo novi priseljenci, ki govorijo slovensko. Treba bi jih bilo nagovoriti in na nek način poskusiti vključiti,« je bila jasna in opozorila tudi na potencial družin, kjer je slovenščina sicer že izginila, a bi jo lahko nova generacija znova oživila. Poudarila je tudi pomen povezovanja z mladimi, ki odhajajo na študij v večje avstrijske centre, kot je Dunaj ali Gradec: »Kako ohranjati stik z njimi? Torej, možnosti vsekakor so.« Ob tem je izrazila kritiko interne dinamike znotraj skupnosti: »Pogosto imam občutek, da so interne razlike med predstavniki slovenske manjšine prevladujoče, poleg tega pa tudi nepripravljenost za spremembe in prevelika navezanost na preteklost skupnost zelo zavira.«

Svoj pogled je nato predstavil podjetnik Marko Londa, ki je ugotovil, da bolj iščemo poti, da ne bi število govorcev še bolj padlo, kot pa poti povezovanja, da bi postali politično bolj močni, za kar je potrebna enotn­ost. »Zame je bilo zanimivo opazovati razvoj od zunaj, ker sem zadnjih deset let živel na Dunaju, in vesel sem, da sem lahko ustvaril distanco do nenehnih, zelo napornih in izčrpavajočih razprav. Zdaj sem eno leto spet v Celovcu in opažam ogromen potencial, ki ga imamo, vendar se na ta potencial pogosto preveč zanašamo in premalo storimo,« je dejal. Londa je izrazil občutek, da je delo v narodni skupnosti pogosto zaznamovano z neučinkovitostjo in napornimi razpravami: »Občutek imam, da je vse tako težko, tako naporno, kar pogosto zaznavam tudi v razpravah.« Prepričan je, da ima mlajša generacija ogromno možnosti in znanja, vendar opozarja, da je ključno, kaj bo iz tega naredila. »Ni dovolj, da rečeš, da si koroški Slovenec in da imaš določen potencial, ker govoriš en jezik več. Treba je iz tega tudi nekaj narediti, nekaj zgraditi, morda tudi nekaj zelo velikega. Mlajši – med katere štejem tudi sebe, mojo generacijo in tako naprej – veliko vejo in znajo.« 

Možnost političnega sooblikovanja bo NSKS ponudil naslednje leto, ko bodo zopet volili Zbor narodnih predstavnikov in novega predsednika oz. predsednico. Točen termin še ni znan.

Iz rubrike Politika preberite tudi