Pred nekaj dnevi so prišle v javnost podrobnosti o načrtovani reformi dvojezičnega sodstva, ki bi pomenila tudi njegovo razširitev.
Tako majhnih okrajnih sodišč kot v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli na Koroškem ni več, primerljivo je morda le okrajno sodišče v Šmohorju. Ostala okrajna sodišča so na Koroškem zaprli že v sedemdesetih letih, kot vodilo je veljalo, da na en okraj ostane eno okrajno sodišče.
Reforma dvojezičnega sodstva
Reforma dvojezičnega sodstva, ki je prišla pred nekaj dnevi v javnost, predvideva že 1. julija 2023 združitev okrajnega sodišča Borovlje s celovškim ter združitev kapelškega okrajnega sodišča s pliberškim kot vmesni korak, pliberško okrajno sodišče pa naj bi se 1. julija 2026 združilo z okrajnim sodiščem Velikovec. Slovenski uradni jezik je trenutno v ustavnem rangu zapisan za okrajna sodišča Borovlje, Pliberk in Železna Kapla. Na podlagi manjšinskega zakona se lahko samo prebivalci enajstih koroških občin (Pliberk, Bistrica pri Pliberku, Globasnica, Suha, Bistrica v Rožu, Borovlje, Šmarjeta v Rožu, Sele, Železna Kapla-Bela, Galicija, Žitara vas) poslužijo slovenščine kot uradnega jezika pred omenjenimi okrajnimi sodišči in deželnim sodiščem.
Nastali bodo kompetenčni centri
Na okrajni sodiščih v Velikovcu, Celovcu, Beljaku in na deželnem sodišču v Celovcu naj bi po načrtu pravosodnega ministrstva nastali kompetenčni centri s slovenskogovorečimi sodniki, uradniki in tolmačem. S tem bi se zgodila tudi razširitev dvojezičnega sodstva na 34 koroških občin in, kot piše Rudi Vouk v komentarju levo, bi to pomenilo tudi uresničitev člena 7 na področju dvojezičnega sodstva.
Dejstvo je, da imamo trenutno samo še enega dvojezičnega sodnika, ki ob Pliberku pokriva tudi Železno Kaplo. Sodnik v Borovljah je enojezičen. Tudi uradniki se vozijo iz Pliberka v Železno Kaplo. Le posamezni uradniki na dvojezičnih okrajnih sodiščih v Borovljah, v Pliberku in v Železni Kapli znajo slovensko. Tam, kjer sodnik ne zna slovensko, sodne obravnave trenutno potekajo s tolmačem. Dokumente prevajajo eksterni prevajalci, kar velikokrat zavlačuje sodne postopke.
Da en sodnik obravna vse pravne zadeve enega sodišča, kot se to dogaja na dvojezičnih okrajnih sodiščih, ni več aktualna praksa, posamezni sodniki na večjih sodiščih imajo določena delovna področja, tudi uradniki na sodiščih se specializirajo. Pri mladih sodnikih pa menda ni interesa, da bi delali na podeželju.
Tema povzorča mnogo polemike
Razpustitev dvojezičnih okrajnih sodišč zahteva ustavno večino, torej tudi glasove strank izven vladne koalicije. Prve reakcije iz vrst koroške ljudske stranke pa kažejo, da tudi znotraj vladne koalicije še ni vse dorečeno. Tudi koroški svobodnjaki in Team Kärnten so se izrekli proti zapiranju, svobodnjaki tudi proti razširitvi. Ob tem pa se tudi lokalna politika zavzema za ohranitev okrajnih sodišč, kot smo npr. brali v tiskovni izjavi boroveljske SPÖ. Deželni glavar Kaiser je povedal, da brez soglasja manjšine ne bo prišlo do sprememb ali zaprtja. Po besedah parlamentarke in manjšinske govornice Zelenih Olge Voglauer naj bi v prostorih dvojezičnih okrajnih sodišč po razpustu ponujali še razne servisne storitve, piše dnevnik Kleine Zeitung.
Presednik SKS Bernard Sadovnik pa je v tiskovni izjavi zapisal, da je ogorčen nad izjavami članov Državnega zbora FPÖ Raggerja in Angererja, usmerjenimi proti manjšini. »Širitev dvojezičnih sodišč je le popravek desetletja trajajočih zamud Republike Avstrije pri uresničevanju pravic slovenske narodne skupnosti, zagotovljenih z državno pogodbo, in ne politično kupčkanje,« je dejal Bernard Sadovnik in poudaril, da ukinitev okrajnih sodišč nikoli ni bila zahteva slovenske narodne skupnosti.
