Po spremembi na vrhu Štajerske: Komaj deželni glavar, že trpijo dobri odnosi s sosednjo Slovenijo

To, kar so mnogi pričakovali po velikem uspehu štajerske svobodnjaške stranke FPÖ, se je tudi zgodilo: novi deželni glavar Mario Kunasek je začel tematizirati vprašanje, ki gotovo ne koristi nemotenim, kaj šele prijateljskim odnosom med obema deželama. Najavil je, da hoče dati štajerski deželni himni oz. dachsteinski pesmi, ki uzurpira tudi ozemlje v današnji Sloveniji, v ustavni rang, za kar bi bila potrebna dvotretjinska večina. Te pa aktualna vlada nima in tudi ni pričakovati, da bi Kunasek uspel s svojo namero.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon odločno zavrača Kunaskovo željo, da bi himna dobila ustavni rang, na kar je štajerski deželni glavar dejal: »V nasprotju s slovensko etnično skupino v Avstriji so Staroavstrijci, katerih materni jezik je nemščina, v Sloveniji še vedno izpostavljeni diskriminaciji in niso priznani kot avtohtona etnična skupnost.« Na to je slovensko zunanje ministrstvo odgovorilo, da »s pripadniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji že vrsto let razvija dialog v medresorski delovni skupini in namenja posebna finančna sredstva za ohranjanje njihove kulture in jezika«. Sicer pa so njene pravice zagotovljene v skladu z 61. členom slovenske ustave, poudarja ministrstvo.

 Odločno je v izjavi za tisk zavrnil Maria Kunaska tudi NSKS, medtem ko je predsednica štajerskega Društva člen 7 v stališču za Novice poudarila: »Nočemo obračunavanja, izigravanje nikomur ni v korist.« NSKS pa poudarja, da se je Kunasek »kar večkrat osmešil. Po eni strani njegova stranka v deželnem zboru nima dvotretjinske večine, da bi himno dvignila v ustavni rang, po drugi strani pa je vprašanje državne meje na črti Radgona–Špilje–Ivnik že dolgo urejeno v 5. členu Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. V skladu s tem Drava teče skozi Slovenijo in ne skozi Štajersko.« Sicer pa je za Štajersko, poudarja NSKS, zanimiv tudi 7. člen ADP, saj zagotavlja avstrijskim državljanom slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem iste pravice kakor vsem drugim avstrijskim državljanom. Nadalje NSKS poudarja: »Ko je Avstrija postala članica EU, je vztrajala na tem, da se sama sme odločiti, katere vire bo uporabljala za proizvodnjo električne energije. To bi moralo veljati tudi za Slovenijo.«