Pirc Musar želi opravičilo Avstrije za poseg pri Peršmanu

Na Peršmanovi domačiji se je srečala s predstavniki Društva Peršman, s potomci tamkajšnjih žrtev nacizma iz družin Sadovnik in Kogoj ter s predstavniki Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Zahvalila se jim je za ohranjanje spomina na odpor ter na koroške slovenske žrtve nacističnega režima. Podpredsednica Društva Peršman Eva Hartman je predsednici predstavila razstavo: »Nam je bil obisk predsednice v veliko čast, na splošno nam je podpora in prezenca Republike Slovenije po incidentu lani poleti bila v veliko pomoč. Upamo, da bodo jasnim besedam predsednice sledila tudi dejanja Avstrije. Do sedaj namreč še čakamo na realizacijo priporočil komisije.« Predsednica se je sestala tudi z mladimi koroškimi Slovenci, predstavniki študentskih klubov itd. Kot je poudarila, jo ti mladi navdajajo z optimizmom za razvoj slovenske narodne skupnosti na tem območju. Predstavili so ji namreč odločenost za še tesnejše sodelovanje in enotno nastopanje »z močnim glasom navzven in znotraj« slovenske skupnosti. »Za prihodnost narodne skupnosti vidimo velik izziv v razcepljenosti, bodisi v zastopniških organizacijah ali med pripadniki in pripadnicami,« je v imenu mladih sporočil Daniel Stern. Dogodek na Peršmanovi domačiji 27. junija 2025 je po besedah predsednice republike v Sloveniji povzročil veliko ogorčenje.

Pirc Musar pri Peršmanu: »Upam, da bo Avstrija znala izreči opravičilo, vem, da ga skupnost tu pričakuje, tudi jaz bi si ga želela slišati iz njihovih ust.« Predsednica se je potem pri Podobniku v Beli srečala s predstavniki slovenske narodne skupnosti, z deželnim glavarjem Petrom Kai­serjem ter z župani obmejnih občin v okviru Geoparka Karavanke. Deželnemu glavarju se je zahvalila za njegov osebni prispevek k razvoju odnosov med Slovenijo in deželo Koroško. Predsednica je posebej poudarila potrebo po hitrejšem napredku pri reformi dvojezičnega sodstva in uporabi slovenskega jezika v javni upravi kot tudi po dvigu kakovosti dvojezičnega šolstva na vseh nivojih. Pirc Musar je izrazila upanje, da bo Avstrija začutila bolečino koroških Slovencev in posledično sprožila hitrejše reševanje problematike z domačije Peršman kot tudi vseh ostalih odprtih vprašanj, povezanih s koroškimi Slovenci. Pirc Musar pri Peršmanu: »Nobena država ne bi smela delati tako počasi, da dobivamo občutek, da čakajo na popolno asimilacijo. Jaz upam, da Avstrija ne ubira te poti.«