Peter Kaiser: »Že zdavnaj smo na drugačni poti kakor pa podmladek svobodnjakov«

Peter Kaiser: Mislim, da je sistem prijave danes etablirana rešitev, ki upošteva osebno prostost odločanja. Ne vidim problema v tem, da to ostane tako, kot je, saj so prijave k dvojezičnemu pouku v ljudskih šolah neprekinjeno visoke. 

Eno naših težišč je konkretno na izobraževalnemu področju, še posebej na predšolski vzgoji, kjer skušamo s pedagoškimi jezikovnimi koncepti temu trendu nasprotovati in pospeševati dvo- in večjezičnost. 

Vedno znova, čeprav se je to spremenilo v kritični dialog. Mislim, da so naši ukrepi in naša osnovna strategija takšni, da jih lahko sprejme in nosi velika večina ljudi. To je politični stil, ki temelji na izkušnjah in ni vselej konformen z mladinskim entuziazmom.

 V vrtcih. Elementarna pedagogika postaja na izobraževalnem področju zmeraj bolj važna. Vemo, da se otroci igraje naučijo tudi pet jezikov, če delamo po principu ena oseba, en jezik. Imam določeno simpatijo za pozicijo NEOS, ki pravijo, da bi Koroška bila zelo primerna za učenje štirih jezikov. Oba deželna jezika, italijanščina kot jezik sosednje države in svetovni jezik angleščina.

To je zmeraj vprašanje stališča. Mislim, da se še marsikje lahko približamo in izpopolnimo stvari v smislu narodne skupnosti, bodisi pri dvojezični topografiji in uresničevanju odprtostne klavzule ali pa pri rabi slovenščine v javnem prostoru. Če pomislim nazaj na Europeado ali številne pogovore s FUEN, opažam, da našo deželo in zakonske ureditve danes prištevajo bolj k pozitvnim primerom in ne več k tistim, ki jih kritizirajo. Ta razvoj je za nekatere verjetno prepočasen, zato pa je na čvrstih temeljih, trajnosten in zavarovan. Tudi na Koroškem lahko nekoč nastopi druga vlada, zato je trajnosten, zavarovan postopek važen. Seveda so še potrebni koraki, saj je politika narodnih skupnosti družbena politika in vedno v procesu.

Zame je pomembno, da smo doživeli vsestransko široko odklonitev te zahteve, od distanciranja posameznikov znotraj svobodnjaške stranke do reakcij zunaj Koroške in v Sloveniji. Tu je Avstrija skupaj s Koroško pokazala, da smo že zdavnaj na drugačni poti kot podmladek svobodnjakov, ki je mladost povezala z zelo zastarelim mišljenjem.

Ja, dober razvoj Koroške pa je, da je omenjena objava krepko aktivirala ogorčenost povprečnega Korošca in to je dober znak.

Po volitvah bomo govorili z vsemi strankami. Nato bomo določili, kje soglašamo pri vrednotah, strategiji, ciljih in jasnih vsebinah in ne verjamem, da bodo svobodnjaki tukaj imeli pole-position.

Manuel Jug je na devetnajstem mestu, torej se poteguje za mandat, za katerega se borimo. Mislim, da imamo dobra kandidata, Manuela Juga in Hermanna Srienza, ki bo po vsej verjetnosti izvoljen v deželni zbor. Imamo pa tudi kandidate kot Ervina Hukarevića, ki govori bosanski jezik. Naša lista kandidatov je družbenopolitično gledano dobro premešana in vključuje razne kulture. 

Živeti in ustvariti dobre pogoje za mirno sožitje je zelo močan argument, pri tem opozarjam na zadnje desetletje. Tudi skupna rešitev Glasbene šole je pokazala, da če obstajajo problemi, jih lahko tudi skupaj rešimo. Tretji argument je, da bi vsaki Korošici in Korošcu priporočal, naj si ogleda današnja deželna praznovanja ob 10. oktobru. Ta so se od usmerjenosti v preteklost spremenila v sodobne prireditve s pogledom v bodočnost in so dvojezična.

Naš program ima 275 točk, ki se tičejo tudi narodne skupnosti. Narodnih skupnosti ne nagovarjamo vsake posebej, tudi drugih, priseljenih ne. Naše izhodišče ni razlikovanje, temveč integracija.