Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji kandidira rekordno število strank – dvajset. Med kandidatkami je tudi bivša evropska poslanka Angelika Mlinar, ki kandidira v Ljubljani na listi Stranke Alenke Bratušek (SAB). O volitvah smo se pogovarjali s politologom Markom Lovcem z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Po zadnjih volitvah leta 2018 je Slovenija sprva dobila manjšinsko vlado z levosredinskimi in liberalnimi strankami pod vodstvom Marjana Šarca. Za potrebno večino je imela podporo stranke Levica – dokler ji je ni odtegnila januarja 2020. Tako je bil Šarec prisiljen, da odstopi, Janezu Janši pa je uspelo sestaviti novo vlado. Poleg Janševe SDS (Slovenska demokratska stranka) in NSi (Nova Slovenija-krščanski demokrati) sta se vanjo vključili tudi stranki SMC (Stranka modernega centra) in DeSUS (Demokratična stranka upokojencev Slovenije). Bali sta se namreč novih volitev in sta zato sprejeli Janševo ponudbo, čeprav sta to pred volitvami decidirano izključili. Prav tako se jim je na osnovi posebnega sporazuma pridružila Jelinčičeva SNS (Slovenska nacionalna stranka). Toda tudi Janševa vlada ni mogla do konca izvesti mandata: ko je prevzel vodstvo stranke DeSUS spet nekdanji zunanji minister  Karl Erjavec, je stranka izstopila iz vlade. Kmalu nato je prišlo še  do cepitve pri SMC. Tako je Janševa vlada docela izgubila večino, Slovenija pa bo prihodnjo nedeljo, 24. aprila,  volila nov državni zbor.

Polariziranost in razdrobljenost strankarskopolitične scene nista nič dobrega za Slovenijo.

Marko Lovec

Štiriodstotni volilni prag

Na sedanjih volitvah kandidira rekordno število strank, kar 20. Ključno vprašanje pa je seveda, katera stranka bo prestopila volilni prag, za kar potrebuje štiri odstotke (madžarska in italijanska manjšina imata zajamčen mandat). To možnost imajo, poudarja politilog Marko Lovec z ljubljanske Fakultete za družbene vede (FDV) v pogovoru z Novicami, v vrstah desnosredinskih strank Janševa SDS, NSi ter po pretežni verjet-nosti stranka Pevežimo Slovenijo (PoS), ki združuje pod svojo streho mdr. Slovensko ljudsko stranko (SLS) Marjana Podobnika in Zelene. Manjšo možnost ima tudi stranka Naša dežela (ND) Aleksandre Pivec. Na strani leve sredine naj bi po mnenju Marka Lovca prišli v slovenski parlament Gibanje svoboda (GS) Roberta Goloba, Socialni demokrati (SD), Lista Marjana Šarca (LMŠ), manjšo možnost pa ima še Stranka Alenke Bratušek (SAB), za katero kandidira tudi bivša evropska poslanka Angelika Mlinar.

Marko Lovec
Angelika Mlinar; Foto: © Parlamentsdirektion / Thomas Jantzen

Doslej je bilo bolj ali manj nesporno, da bo dosegel največ glasov in mandatov Janez Janša. Po zadnjih anketah, poudarja politolog Marko Lovec, pa naj bi ga prehitel Robert Golob,  ki se je v volilnem boju vedno bolj uveljavil kot protiutež prvaku SDS.  Hkrati Lovec ne izključuje po javnomnenjskih anketah absolutne večine niti za Janšo niti za Goloba. Prav tako je mnenja, da je na desni sredini uspelo Janši prevzeti ključno vlogo, medtem ko na levi sredini po razpadu nekoč vladajoče stranke LDS (Liberalna demokracija Slovenije) »nobena stranka ni stabilizirana«.

Niti enkrat se ne spomnim, da bi zamejski Slovenci igrali vlogo v volilnem boju.

Marko Lovec

Nič dobrega za slovensko državo

 Ne glede na to je Lovec mnenja, da ima Golob boljše možnosti za vladno koalicijo, ker »ima več levosredinskih strank možnost, da pridejo v državni zbor«. Na vprašanje, kaj pomenita polariziranost in razdrobljenost strankarskopolitične scene za slovensko državo, pa je kratek in jedrnat: »Nič dobrega.« Njegova utemeljitev: »Lahko bi odvračala volilke in volilce, da bi šli na volišče, ker ne vidijo možnosti, da bi se kaj premaknilo.«

Avstrija kot vzor za Slovenijo

Marko Lovec se kot politolog ukvarja predvsem z mednarodnimi odnosi. Na vprašanje, kako ocenjuje odnose med Slovenijo in Avstrijo, odgovarja: »Slovenija in Avstrija nimata nobenih velikih nerešenih vprašanj. Slovenija ima Avstrijo za vzor.« Glede zamejskih Slovencev pa meni: »Niti enkrat se ne spomnim, da bi igrali vlogo v volilnem boju.«