Avstrija V nedeljo je pičlih 6,5 milijona Avstrijk in Avstrijcev pozvanih, da izvolijo nov državni zbor. Predstavniki političnih organizacij koroških Slovencev ne pričakujejo bistvenih sprememb od nove administracije. Upajo pa, da bodo njihova prizadevanja za povišanje »zamrznjenih« podpor slovenski manjšini, ki se v resnici že četrtstoletja krčijo, končno naletela na odprta ušesa.

Seveda pa bo predvsem pomembno, za katero koalicijsko varianto se bodo politiki po volitvah zmenili.  

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je za STA izrazil pričakovanje, da bo nova avstrijska vlada poskrbela za politično in ekonomsko stabilnost, odprtost in konkurenčnost ter dinamičnost in spoštovanje človekovih pravic. »V tem smislu pričakujemo tudi večje premike v manjšinski politiki, ki pravzaprav stagnira,« je ocenil in opozoril, da je finančna podpora avstrijske vlade za manjšino enaka že 25 let, medtem ko so se podpore za stranke povečale več ko dvakrat.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug od nove avstrijske vlade pričakuje, da bo pokazala voljo za spremembe na bolje tudi na področju manjšinske politike. Tozadevno je izpostavil sistemsko financiranje tednika Novice in povišanje finančnih sredstev za manjšino.

»Pričakujem, da bomo tudi naprej imeli v vseh strankah poslanke in poslance, s katerimi se lahko pogovorimo in pogajamo. Na splošno bi si pa želel, da bi nova vlada tudi javno in jasno pokazala voljo, da je pripravljena prispevati k temu, da se slovenska kultura in jezik ter sožitje stalno izboljšujejo in razvijajo naprej,« je za Slovensko tiskovno agencijo poudaril Jug.

»Zanimivo in razveseljivo je, da migrantsko vprašanje ne igra tiste čustvene in glavne vloge, kot je še bilo na zadnjih državnozborskih volitvah. Žal vprašanje avstrijskih manjšin ne igra nobene vloge več in tudi v predvolilnih debatah niti omenjeno ni,« pravi predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik. To je izrazil tudi predsednik EL Gabriel Hribar.

Sadovnik je še povedal, da bo nujno, da se nova avstrijska vlada jasno opredeli za ofenzivno in širokogrudno podporo vsem avstrijskim manjšinam, zlasti še na medijskem, šolskem in finančnem področju, saj je »za obstoj vseh avstrijskih manjšinskih jezikov že pet čez dvanajsto.«

Če tega ne bo, bo ustavno zajamčena jezikovna raznolikost Avstrije izginila, kar bi bilo za državo pogubno. Seveda sta se vzdušje in sožitje izboljšala, kljub temu pa manjšinski jeziki umirajo na obroke. Glede na odseljevanje mladih v urbane centre, kot sta Dunaj in Gradec, morata parlament in vlada zagotoviti predšolsko in šolsko izobrazbo v vseh manjšinskih jezikih na vseh ravneh, zlasti še na Dunaju in v Gradcu, je poudaril predsednik SKS.

Predsednik Enotne liste Gabriel Hribar je za STA dejal, da bi morala nova avstrijska vlada spoštovati demokratična načela, ki so zapisana v pogodbah, in imeti posluh za nujne popravke, kar zadeva skrb za manjšine. Opozoril je prav tako, da vlada že četrt stoletja ni uskladila finančne pomoči za manjšino z inflacijo, kar pomeni, da je bila manjšina prikrajšana za polovico sredstev. Hribar je še izpostavil, da bi morala nova avstrijska vlada pri vseh spremembah zakonov, še posebej s 

področja šolske in predšolske vzgoje, nujno upoštevati potrebe manjšin. V zadnjih osnutkih zakonov in spremembah so doslej v celoti prezrli pripombe manjšine, je dejal in tudi  opozoril, da avstrijska vlada ne namenja zadostne finančne podpore Novicam.

Vse manjše stranke imajo močan posluh za manjšine, kar pa ne velja za velike stranke v Avstriji, je strnil.