Opomin zaradi slovenščine: Smrtnik se ne bo pustil prestrašiti

Smrtnik je v šestminutnem govoru poleg nemščine uporabil tudi izraze - schönen Nachmittag - lep popoldan, Weidmannsheil – lovski blagor, Danke – hvala ter Jägerchor Bad Eisenkappel – Lovski zbor Železna Kapla. Po oceni Teama Kärnten gre za »škandal brez primere, saj je bil poslanec kaznovan zaradi zelo omejene in simbolne rabe svojega maternega jezika v deželnem zboru«. 

Predstavnik poslanske skupine Team Kärnten Gerhard Klocker je Staudacherja pozval, naj škandalozni opomin in poziv k redu umakne, vendar ta pozivu ni sledil. V Teamu Kärnten opozarjajo, da gre za žalostno zlorabo poslovnika za hujskaške namene proti narodni skupnosti ter za resen udarec mirnemu sobivanju večinskega in manjšinskega prebivalstva na Koroškem. Takšno ravnanje po njihovem mnenju škodujejo sožitju v deželi in postavlja pod vprašaj spoštovanje jezikovne in kulturne raznolikosti v koroškem deželnem zboru.

»S tem opominom sem pravzaprav dobil brezplačno publiciteto. V svoji karieri deželnega poslanca sem doslej zbral dva opomina, enega mi je kljub dogovoru izrekel Rohr, ko mu je prekipelo, drugega pa zdaj Stau­dacher,« pravi deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik. Kratke stavke in posamezne besedne zveze hoče Smrtnik še naprej uporabljati in se noče pustiti prestrašiti od svobodnjakov. »Kdor me pozna, ve, da se ne pustim preplašiti od vsakega majhnega vetra. To je blamaža za Koroško. Koroški Slovenci živimo že 1500 let tukaj in je treba akceptirati, da smo del koroške kulture in tradicije.«

Drugi predsednik deželnega zbora Christoph Staudacher se sklicuje na 4. člen poslovnika deželnega zbora in dodaja, da poslovnik koroškega deželnega zbora jasno določa, da je v deželnem zboru treba govoriti nemško. Dodaja, da je že pred tem v sejah deželnega zbora pozval Smrtnika, naj se drži poslovnika.

Nad razlago poslovnika s strani Staudacherja se je odzval tudi prvi predsednik deželnega zbora Andreas Scherwitzl (SPÖ): »Drugi predsednik Staudacher se je pri opominu skliceval na paragraf 4 poslovnika deželnega zbora, v katerem je jezik obravnav določen kot nemški. Poslovnik se opira na novo deželno ustavo, ki jo je deželni zbor potrdil leta 2017. Nasploh pa velja 8. člen zvezne ustave, ki kot uradni jezik določa nemščino, brez poseganja v pravice avtohtonih manjšin tam, kjer jim to zakon omogoča. To pomeni, da trenutno slovenščine ni mogoče določiti za jezik obravnav v deželnem zboru. Kljub temu pa tako poslovnik kot tudi deželna ustava dopuščata pozdrave, slovese in zahvale v slovenščini. Opomin sam nima nobenih posledic, največ opominov so trenutno zbrali svobodnjaški poslanci. Prepričan sem, da mora biti pripadniku slovenske narodne skupnosti dopustno nekaj besed spregovoriti v svoji materinščini in sem to svoje prepričanje jasno izrazil tudi z govorniškega pulta na seji.«

Pravnik poslanske skupine Team Kärnten Vladimir Smrtnik opozarja na dogovor strank, ki je veljal pred tem: »Pod prejšnjim predsednikom deželnega zbora Reinhartom Rohrom smo imeli dogovor med posameznimi frakcijami, da če kdo kakšno besedo reče v slovenščini (kot je svojčas to že Ana Blatnik počela), mora dotični mandatar to tudi prevesti v nemščino. In to se je nekako potem tako tudi spoštovalo, zdaj pa Staudacher zadevo spet vrti nazaj.« 

Iz pisarne deželnega zbora pišejo: »V skladu s poslovnikom koroškega deželnega zbora mora predsednik izreči opomin, kadar član deželnega zbora ali deželne vlade med sejo deželnega zbora krši parlamentarni red, zlasti z žaljivimi izjavami. Kaj natančno pomeni 'parlamentarni red' in na kakšen način se lahko krši, razen v primeru žaljivih izjav, ni podrobneje urejeno. Razlaga in presoja sta v pristojnosti predsedujočega predsednika.«

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v pismu deželnemu poslancu v koroškem deželnem zboru Francu Jožefu Smrtniku izrazil solidarnost in trdno podporo po tem, ko je v koroškem deželnem zboru prejel opomin zaradi rabe slovenskega jezika.

Državna poslanka Zelenih Olga Voglauer je poudarila, da je politično sporočilo opomina povsem jasno: slovenščina naj bo vidna, vendar ne tam, kjer se sprejemajo demokratične odločitve. Po njenem mnenju je to malenkostno, izključujoče in nevredno demokratičnega deželnega zbora. Ob tem je poudarila, da je Koroška dvojezična – zgodovinsko, pravno in družbeno, pa tudi, da problem ni slovenščina, temveč politika, ki dvojezičnost še vedno razume kot motnjo in ne kot prednost. Po njenem takšno ravnanje škoduje skupni koroški identiteti.