Okrogla miza v Ljubljani ob 70-letnici Avstrijske državne pogodbe: Klavrno uresničevanje 7. člena

Zveza društev pravnikov Slovenije oziroma njen Pravni forum za manjšine in Društvo za mednarodno pravo sta ob 70-letnici 7. člena Avstrijske državne pogodbe na Pravni fakulteti v Ljubljani pripravila okroglo mizo. Ob tem so udeleženci slovenski in avstrijski vladi poslali poziv oziroma izjavo, v kateri predlagajo, da bi obe vladi skupaj z deželno vlado v Celovcu ustanovili stalno okroglo mizo s predstavniki slovenske narodne manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, da bi uresničili obveznosti avstrijske republike, zapisane v 7. členu.

Po ljubljanski okrogli mizi smo udeleženca, odvetnika iz Celovca mag. Rudija Vouka, predsednika Društva slovenskih koroških pravnikov, vprašali, koliko so sploh uresničene zajamčene pravice slovenske manjšine v Avstriji: »Morda najbolje je uresničena pravica koroške manjšine do izobraževanja na srednji šolski stopnji, saj imamo slovensko gimnazijo in srednjo šolo za gospodarske poklice. Na drugih ravneh izobraževanja, od vrtcev in ljudskih šol naprej, pa je pri možnosti pouka slovenščine izven dvojezičnega ozemlja člen 7 izpolnjen le polovično. Pri sodstvu imamo pravico do slovenščine na manj kot tretjini sodišč. Vendar, če upoštevamo jezikovno kakovost, pademo na kakšnih 25 odstotkov. V javni upravi imamo pravico do slovenščine v 14 od 36 južnokoroških dvojezičnih občin. In tudi tukaj je mnogokje vprašljiva jezikovna kompetenca. Pri dvojezični topografiji smo pri krajevnih tablah, ki jih je zdaj na avstrijskem Koroškem 188, na dobri petini, če upoštevamo, da bi leta 1955 dvojezičnih napisov moralo biti 834.« 

Vouk trdi, da iz 7. člena ni uresničena niti pravica do organiziranosti manjšine: »Imamo svoje organizacije, vendar so to zgolj društva, ki jih lahko ustanovi vsak. Zatorej nimajo pravno-zastopniške funkcije. Pri medijih je tudi še veliko prostora za izboljšanje. Naj dodam še, da bi po 7. členu Avstrija morala prepovedati tudi vse protimanjšinske organizacije, vendar se to ni nikoli zgodilo.« Dodajmo, da je na avstrijskem Štajerskem izpolnjenost 7. člena tako rekoč nična.

Še eno udeleženko, mednarodno pravnico dr. Vasilko Sancin, ki je bila letos izvoljena za sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice in potuje na novo delovno mesto v Strasbourg konec maja, pa smo vprašali, ali meni, da bi Slovenija Avstrijsko državno pogodbo morala notificirati: »Menim, da je Slovenija kot naslednica nekdanje Jugoslavije že ena od pogodbenic, tudi če ni notificirala pogodbe. Gre namreč za radicirano pogodbo in je Slovenija avtomatično materialno pravno upravičena, da uveljavlja svoj interes za uresničevanje vseh določb pogodbe. Notifikacija bi bila zgolj procesno, deklarativno dejanje. Vendar je v tem času, ko je depozitar pogodbe Rusija vpletena v vojno, to pravzaprav politično vprašanje. Verjetno je zavoljo te vojne več drugih perečih vprašanj, ki jih je treba razrešiti.« 

Na naše vprašanje, kako odgovarja nekaterim avstrijskim kolegom, da je Avstrijska državna pogodba – in predvsem 7. člen – pravzaprav obsoletna, dr. Sancin odgovarja: »Ne, ni obsoletna, saj je Avstrija vendar na njenem temelju ustvarjena kot demokratična in neodvisna država.«

Rudi Vouk meni, da je odločitev za notifikacijo stvar Slovenije: »Če ugotovi, da si Avstrija preslabo prizadeva za uresničitev manjšinskih pravic, bi to lahko storila. Kot sem dejal, je bilo na tem področju v Avstriji napredka bore malo.«