Okraj Beljak-dežela: Kako uporabljajo občine plebiscitni dar?

V preambuli zakona o plebiscitnem daru 2020, ki ga je avstrijski državni zbor sklenil ob 100-letnici plebiscita v zahvalo, da je 10. oktobra 1920 na plebiscitnem območju večina glasovala za Avstrijo, konkretno piše: gre za podporo slovensko govorečega prebivalstva in da je plebiscitni dar namenjen projektom, ki koristijo »harmoničnemu sožitju, kulturni raznolikosti ter gospodarskemu, infrastrukturnemu in regionalnemu razvoju« v občinah plebicitnega območja. Hkrati daje zakon poudarek na dvojezične izobraževalne projekte ter digitalne predstavitve oz. spletne strani občin.

Poleg občin na plebiscitnem območju, katerim so bile dodeljene podpore preko deželne vlade, so lahko zaprosile za podporo tudi slovenske organizacije in ustanove. Za odločitve o njihovih prošnjah je pristojen urad zveznega kanclerja, ki odloča o porazdelitvi ostalih dveh milijonov.  Za to je zakonsko predviden poseben sosvet. Njegovi člani so predstavniki urada zveznega kanclerja, zveznih ministrstev za kulturo, umetnost in šport, za izobraževanje in znanost, za evropske in mednarodne zadeve ter za finance. Kot je v stališču za Novice povedala pristojna uradnica na uradu zveznega kanclerja Susanne Pfanner, je sosvet že sprejel sklep, vendar zadeva tehnično še ni docela finalizirana. 

Na vprašanje,  kdaj bodo organizacije, ki so zaprosile za podporo, izvedele, ali jo bodo sploh dobile oz.  v kateri višini, je odgovorila: »V naslednjih tednih.« Pri tem še posebej težko čakajo na odgovor Kulturni domovi (predvidenih naj bi bilo zanje v skupni višini 650.000 evrov. Nadaljnje podpore so namenjene za izobraževalne ustanove 800.000), za organizacije, ki si prizadevajo za sožitje in spravo 120.000), čezmejne kooperacije (50.000) ter za medijske, založniške in kulturne projekte (350.000). 

Beljak (30.173 €): Finančna ravnateljica Alexandra Burgstaller: »Plebiscitni dar, ki pride preko deželne vlade v višini 30.173 evrov, bomo namenili nabavi novih igrač za dvojezično ljudsko šolo in otroški vrtec Marija na Zilji ter zeleno prostorsko oblikovanje (Grünraumgestaltung). Preostala sredstva naj bi se porabila za krepitev harmoničnega sožitja med nemško- in slovenskogovorečim prebivalstvom ter za podpiranje kulturne raznolikosti in razvoj na področju infrastrukture. Skupaj s turistično zvezo Beljak smo izdelali projekt Begegnungspark Drobollach/ Park srečanja Drobolje.«

Vrba (33.258 €): Vodja občinskega urada Helmut Kusternik: »Ves plebiscitni dar za tržno občino Vrba smo namenili Šentilju, ki je dobil pri dvojezični šoli vaški trg. Investicijska vsota za vaški trg znaša okoli 460.000 evrov.«

Rožek (12.299 €): Občinski odbornik Mirko Oraže (RL): »4.000 evrov za KD Peter Markovič; 3.000 evrov za slovenska učila za LŠ in vrtec Rožek; 2.000 evrov za dvojezično občinsko digitalno obdelavo; 3.299 evrov za skupen projekt občine in KD Peter Markovič, ki pa še ni konkretno določen.«

Bekštanj (78.368 €): Sklep občinskega sveta: vsa podpora se nameni generalni sanaciji ljudske šole v Ledincah.

Šentjakob v Rožu (91.879 €): Na osnovi večinskega sklepa je ves denar namenjen za prvo gradbeno stopnjo ljudske šole Šentjakob (Bildungscamp). Občinski predstojnik Franci Baumgartner (SGS): »Naša frakcija je predlagala, da bi denar razdelili na dvojezični otroški vrtec, šolo v Šent­petru in SPD Rož. Socialdemokratska večina nas je pohodila, čeprav je prva gradbena stopnja glede ljudske šole že docela financirana.«