
»Naše narodne skupnosti sodijo k Avstriji – s svojimi jeziki, tradicijami, kulturo, zgodovino in predvsem s svojimi ljudmi. So nepogrešljiv del naše avstrijske identitete,« je poudarila Bauer (ÖVP). Dodala je, da je podpora narodnim skupnostim jasno zapisana tudi v vladnem programu. Napovedala je ustavno priznanje vseh šestih avtohtonih narodnih skupnosti – slovenske, hrvaške, madžarske, češke, slovaške in romske. Doslej sta posebno ustavno varstvo uživali le slovenska in hrvaška narodna skupnost. »V prihodnje bo vseh šest avtohtonih narodnih skupnosti izrecno omenjenih v ustavi. To je jasno znamenje priznanja, vidnosti in spoštovanja,« je dejala. Predlog naj bi državni zbor sprejel še pred poletnim premorom, predvidoma julija. Za spremembo ustave je potrebna dvotretjinska večina, Bauer pa pričakuje čim širšo podporo poslancev. Predlog načeloma podpirajo tudi Zeleni, s čimer bi bila zagotovljena potrebna ustavna večina, vendar opozarjajo, da gre šele za prvi sveženj sprememb.
Govornica za narodne skupnosti Olga Voglauer meni, da novela prinaša pomembne izboljšave, zlasti pri dvojezičnem sodstvu, »velike reforme pa še ni«. Po njenem mnenju ostajajo odprta ključna vprašanja. »Za podporo Zelenih bo treba doreči še nekaj bistvenih točk. Predvsem je treba občutno okrepiti vlogo sosvetov narodnih skupnosti. Kdor narodne skupnosti jemlje resno, jim mora zagotoviti več soodločanja.« Dodala je, da morajo biti jezikovne pravice dejansko uresničene tudi v praksi, zakon pa ne sme biti sprejet mimo narodnih skupnosti. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ter predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije, župan Bernard Sadovnik, pozdravlja ustavno zasidranje šestih avtohtonih narodnih skupnosti Avstrije ter ustanovitev delovne skupine za pripravo novele Zakona o narodnih skupnostih. »S tem ministrica Bauer jasno kaže, da je Republiki Avstriji pomembno ohranjanje jezikov narodnih skupnosti in kulturne dediščine,« poudarja Sadovnik.
Iz rubrike Politika preberite tudi