Odprto okno za reformo dvojezičnega sodstva

Zvezna vlada je predstavila dolgo napovedovano reformo dvojezičnega sodstva na Koroškem. Osrednja novost reforme je ustanovitev dveh dvojezičnih kompetenčnih centrov – v Celovcu in Velikovcu.
Pravosodna ministrica Anna Sporrer (SPÖ) je 18. junija predstavila ključne elemente reforme, a odprta vprašanja ostajajo. FOTO: BKA/Regina Aigner

Pravosodna ministrica Anna Sporrer je na novinarski konferenci 18. junija poudarila, da ima slovenska narodna skupnost na podlagi Avstrijske državne pogodbe ustavno zagotovljeno pravico do uporabe slovenskega jezika pred sodišči. Zaradi demografskih sprememb in upokojitve dolgoletnega dvojezičnega okrajnega sodnika v Pliberku in Železni Kapli sodnika Franza Boschitza je bilo treba poiskati novo rešitev. »Gospodu Bo­schitzu gre velika zahvala, da je slovenski jezik na sodiščih skozi desetletja ohranjal živ,« je dejala Sporrer.

Kompetenčna centra

Po besedah ministrice je bila rešitev pripravljena v sodelovanju med zvezo, deželo Koroško in organizacijami slovenske narodne skupnosti. Okrajno sodišče v Borovljah bo organizacijsko združeno s Celovcem, sodišči v Pliberku in Železni Kapli pa z Velikovcem. Ob tem je poudarila, da se za ljudi na terenu ne bo bistveno spremenilo: »Na dosedanjih sodnih lokacijah bodo še naprej potekali sodni dnevi in obravnave. Tako bo slovensko prebivalstvo tudi v prihodnje lahko uporabljalo slovenski jezik pred sodiščem in v postopkih prejemalo prevode.«

Na novih večjih okrajnih sodiščih v Celovcu in Velikovcu bosta nastala kompetenčna centra za slovenski jezik. Sporrer je poudarila, da sodni postopek predstavlja le del stika ljudi s sodiščem: »Ljudje, ki iščejo pravno pomoč, bodo v teh centrih lahko dobili številne informacije tudi v slovenskem jeziku.« Območje dvojezičnega sodstva bomo razširili na celoten okraj Velikovec ter na dodatne občine v okraju Celovec-dežela. (z nekaj izjemami)

Prednosti za dvojezičnost

Ministrica Sporrer je napovedala da bodo pri enaki usposobljenosti imeli dvojezični kandidati prednost pri zaposlovanju v pravosodju, razširili bodo ponudbo dvojezičnih obrazcev in digitalnih storitev ter prednostno prenovili Okrajno sodišče v Celovcu. Socialnopravne postopke za državljane držav naslednic nekdanje Jugoslavije pa bodo prenesli iz Gradca v Celovec. Na vprašanje novinarjev, ali gre dejansko za zapiranje sodišč, je ministrica odgovorila: »Ne bo zaprto niti eno sodišče.« Pojasnila je, da bodo v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli tudi po reformi potekali sodni dnevi in obravnave, medtem ko je splošna reforma (in zaprtje) okrajnih sodišč po Avstriji ločen projekt. Potrdila je tudi, da je bila rešitev usklajena s predstavniki slovenske narodne skupnosti in omenila pozitivno vlogo predsednika celovškega deželnega sodišča Manfreda Herrenhoferja pri pogovorih. Osrednja novost reforme je ustanovitev dveh dvojezičnih kompetenčnih centrov – v Celovcu in Velikovcu. Na teh sodiščih bodo oblikovali dvojezične ekipe sodnikov in sodnega osebja, ki bodo zagotavljale uporabo slovenščine v sodnih postopkih. Po besedah pravosodne ministrice Anne Sporrer bo mogoče slovenščino uporabljati »od prve informacije in poslovanja s strankami do sodnih postopkov«. 

Odprta vprašanja

V noveli ni zajeto celotno dvojezično ozemlje, saj Rožek in kraji zahodno od Rožeka niso predvideni, Celovec pa je izvzet. To dejstvo kritizira odvetnik Rudi Vouk. Zveza slovenskih organizacij je kritična, ker »pravice narodne skupnosti ne smejo biti vezane izključno na tradicionalna poselitvena območja, temveč morajo biti učinkovito zagotovljene tudi tam, kjer danes živi, dela in ima svoje družine veliko pripadnikov slovenske narodne skupnosti.« Predlog sprememb na področju dvojezičnega sodstva na Koroškem po mnenju Zelenih uresničuje dolgoletne zahteve narodnih skupnosti. Poslanka Olga Voglauer opozarja: »Zakon, ki ureja pravice narodnih skupnosti, ne bi smel biti sprejet mimo narodnih skupnosti. Odločilno bo, ali bodo narodne skupnosti predlagane spremembe tudi podprle.« 

Na Ministrstvo za pravosodje smo naslovili obsežen katalog vprašanj o praktični izvedbi reforme, med drugim o obsegu sodnih dni v Borovljah, Pliberku in Železni Kapli, organizaciji novih dvojezičnih kompetenčnih središč, kadrovskih spremembah, časovnici reforme ter pravici do postopkov v slovenskem jeziku. Do redakcijskega zaključka odgovorov na posamezna vprašanja še nismo prejeli. Z ministrstva so nam do zaključka redakcije poslali le povzetek informacij, ki so bile že znane. Na podrobna vprašanja nameravajo odgovoriti še ta teden.

Iz rubrike Politika preberite tudi