Po vsej dvojezični Koroški so se vrstile proslave v spomin na plebiscit 10. oktobra 1920. Centralna proslava je bila v Celovcu. Vse so se odvijale v smeri nadaljnje izgradnje dobrega sožitja in zahvale  našim prednikom. Gledal sem televizijska poročila, o tem bral v meni dosegljivih časopisih in bil na od občine Žitara vas/ Sittersdorf organizirani prireditvi. 

Zelo me moti, da nikjer nisem zasledil omenjanja pomembnega dejstva, da Koroška danes ne bi obstajala v teh mejah, če ne bi veliko število koroških Slovencev v coni A glasovalo za pripadnost k Avstriji. Verjeli so danim obljubam. Govorniki bi lahko  tudi zamenjali »koroški Slovenci« s »slovensko govorečimi Korošci«. Vendar eni to nočejo, drugi se ne upajo. Vzrok je iskati pri mnogih sodeželanih v za mnoge še vedno veljavni Wuttejevi tezi, vindiš ni slovenščina, pač pa jezik domovini zvestih, ki si ga je izmislil kmalu po letu 1920 iz politične »potrebe« po lažjem ponemčevanju koroških Slovencev. Tako se npr. v Žitari vasi vsi slovenski glasovi za Avstrijo očividno pojmujejo kot vindišarski glasovi, saj veljajo za nekatere le ti ljudje kot »domovini zvesti«. Dejstvo je, da je beseda vindiš staro ime za slovenski jezik in je bila ta uporabljena v vseh v nemščini tiskanih knjigah do približno leta 1800. Wuttejeva namerno lažna teza je žal na Koroškem še vedno živa in uporabljiva! Nekateri jo imajo celo še  danes za resnico, čeprav so ugledni zgodovinarji zadevo kmalu po koncu druge svetovne vojne pojasnili, da se slovenski dialekt na Koroškem lahko poimenuje vindiš. Tisti, ki pa to še vedno ne razumejo, pa naj pogledajo v Megiserjev slovar štirih jezikov iz leta 1592, kjer pojasni »Windische Sprach – slovenski jesik«.

Bojazen pred nemškonacionalnimi združenji, nevednost ali namerno nadaljevanje lažne teorije so vzrok za zamolčanje resnice! Še za časa Avstro-Ogrske so se pojmovali vsi slovensko ali vindiš govoreči državljani kot Slovenci, kar je dokazljivo. Zato so veljale tudi vse predvolilne obljube pred plebiscitom Slovencem in ne Vindišarjem, ki jih takrat v današnjem pojmovanju še nismo poznali.

Iz obljub pred plebiscitom:

KOROŠKI SLOVENCI! Kranjci vam pravijo, da boste prišli ob jezik in narodnost, če glasujete za Avstrijo. To je laž! Na Koroškem boste lahko kakor do sedaj v miru živeli ter svoj jezik (špraho) in svojo šolo obdržali. Koroški deželni zbor je v svoji 66. seji dne 28. septembra 1920 l. enoglasno sklenil, da bo »glavno načelo bodoče deželne politike sprava in pravičnost«. Ta slovesna obljuba ščiti vse koroške Slovence.

Slovesnost ob praznovanju 10. oktobra v Žitari vasi organizira že 9 let občina. Leta 2017 se je zgodilo, da je 2. podžupan Schmacher v svojem nagovoru z izpovedanimi neresnicami žalil slovensko govoreče navzoče. Mnogo ljudi je predčasno zapustilo prireditev, med njimi tudi MoPZ SPD TRTA. Letos, po dveh letih, se je župan za prireditelja opravičil in TRTA je zopet pela. Prireditev je dvojezična, tudi otroci ljudske šole vedno sodelujejo z izvrstnim programom. Župan je, razen nekaj slovenskih besed v nagovoru navzočim, govoril nemško.

Predstavnik EL v občinskem svetu A. Hren je navzoče nagovoril v obeh jezikih. Jaz sem njegove besede k pomenu dogajanja okoli 10. oktobra 1920 v povezavi s sedanjostjo ocenil vsebinsko kot popolnoma  nerazumljive, neprimerne in zelo pomanjkljive. 

Popolnoma je prezrl dogajanje leta 2017 in potrebna dopolnila kot: kdo je leta 1920 odločilno prispeval za izid glasovanja 51 % za Avstrijo; obljube pred plebiscitom; aktiviranje spečega »dialogforuma« v odboru, ki ga vodi 2. podžupan, da bi v izobraževalnih večerih spoznali resnico o dogajanju okoli 10. 10. 1920; pomen vidnosti in uporabe slovenskega jezika na občinski ravni, kar bi  prispevalo k njegovemu večjemu vrednotenju; izpoved naših želja, prošenj, potreb, zahtev glede rabe slovenščine v našem vsakdanu in se pri tem zgledovati po zadržanju in ravnanju cerkve v obeh farah v naši občini in podobno. 

Zelo klavrne, če ne nedopustne izjave EL, glede uveljavljanja naših predvsem jezikovnih potreb na občinski ravni.