Ob 20-letnici pristopa Slovenije k EU: Ko je vladala čezmejna evforija

Evforija na dvojezičnem ozemlju je segala od Jepce v Rožu pa do Pece, kraljestva Kralja Matjaža. V Rožu je Delovna skupnost »Pozdravljen sosed – Hallo Nachbar« v sodelovanju z občinami Šentjakob v Rožu, Rožek, Bekštanj, Beljak, Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Radovljica in Bled organizirala »verigo ljudi«. Začela se je v Ločah, sklenila naj bi se v Gozdu Martuljek v Sloveniji, na poti je bilo pri­pravljenih 11 postaj. Zaključek s trojezično mašo ter s kulturno prireditvijo in slavnostnimi govori je bil na planini pod Jepco. Tudi na slovenski strani Ljubelja sta občini Borovlje in Tržič praznovali –skupaj s harmonikašem Slavkom Avsenikom. Še posebej pa je vstop Slovenije v EU odmeval v pliberški in mežiški regiji, kjer so čezmejno sodelovanje gojili že v času, ko dežela na sončni strani Karavank še ni bila samostojna država.

Vzdušje pri ljudeh je bilo  naravnost evforično, pomena pristopa Slovenije k EU pa so se zavedali tudi slovenski občinski odborniki iz pliberške regije skupaj z deželno Enotno listo (EL). Velika zasluga za to gre predvsem tedanjemu mestnemu svetniku občine Pliberk Juriju Mandlu, ki je bil pristojen za kulturo in čezmejno sodelovanje, ter Vladimirju Smrtniku, tedanjemu predsedniku deželne Enotne liste in aktualnemu pod­županu občine Bistrica pri Pliberku. Dala sta podbudo za Delovno skupnost (DS) »Dežela pod Peco/Petzenland«. 

Na slovesni prireditvi s kulturnim programom na mejnem prehodu Reht/Mežica so župani Stefan Visotschnig (Pliberk), Gerhard Visotschnig (Suha), Fritz Flödl (Bistrica pri Pliberku), Paul Robnig (Globasnica), Janez Praper (Mežica), Janez Švab (Črna), Maks Večko (Ravne), Matic Tasič (Prevalje) in Marjana Cigala (Dravo­grad) slovesno podpisali pogodbo – to ob navzočnosti tedanjih parlamentarnih predsednikov Avstrije in Slovenije Andreasa Khola oz. Boruta Pahorja. Tudi učenci ljudskih šol Pliberk, Libuče, Mohorjeva, Mežica in Ruše pri Mariboru so na Rehtu z balončki in zvezdicami navdušeno čestitali Sloveniji ob njenem sprejemu v evropsko družino. Po slovesnosti na Rehtu je v pliberškem kulturnem domu sledila slavnostna prireditev z dvojezično evropsko himno in ognjemetom. Sicer pa je pionirsko delo DS »Dežela pod Peco« samo nekaj let pozneje obrodilo vidne sadove: iz »Dežele pod Peco« se je leta 2011 razvil Geopark Karavanke, ki je leta 2013 postal član Evropske in Svetovne mreže geoparkov,  leta 2015 pa bil počaščen z nazivom »Karavanke UNESCO Globalni Geo­park«. Kmalu po osamosvojitvi, še preden je Slovenija postala članica EU, je začelo tudi dobrolsko podjetje Rutar osvajati slovenski trg. 

Na Holmcu, kjer so leta 1991 še bili krvavi boji med jugoslovansko vojsko in slovensko teritorialno obrambo, je 13 let pozneje 5000 ljudi z veseljem čakalo ponoči od 30. aprila na 1. maj 2004 na polnočno uro, ko je Slovenija uradno postala članica EU. Pospremili so vstop Slovenije v EU z govoroma županov Stefana Visotschniga inMatica Tasiča ter s pesmimi in z dvojezično evropsko himno, ki so jih pod vodstvom medtem že pokojnega glasbenika Toneta Ivartnika skupno zapeli zbori z obeh strani meje, mdr. Vres, MePZ Podjuna, MoPZ Foltej Hartman in MGV Petzen. Spominsko poročilo zaključujem z Michlom Ebnerjem, ki je bil v času vključevanja Slovenije v EU predsednik mešanega evropskega parlamentarnega odbora za Slovenijo, po materini strani pa ima slovenske korenine. Ob jubileju poudarja v stališču za Novice: »Slovenija se je, odkar je v EU, neverjetno dobro razvila. Že referendum marca 2003, na katerem je 'za' glasovalo 89,7 odstotka ljudi, je presegel vsa pričakovanja in napovedi. Bil je jasno priznanje evropskih vrednot, ki so se v zadnjih 20 letih še bolj zakoreninile v slovenskem prebivalstvu.«