
»Če bi narodnostna skupnost v letu sklenitve državne pogodbe, leta 1955, dobila še okoli 800 dvojezičnih krajevnih napisov in leta 2011 na podlagi 10-odstotne klavzule Ustavnega sodišča še vedno približno 370, jih je bilo na koncu le 164. Državni sekretar Josef Ostermayer in deželni glavar Gerhard Dörfler sta namreč z 17,5% uvedla novo krivično oviro. Medtem, ko to za dve zastopniški organizaciji koroških Slovencev ni bil problem, je tudi Narodni svet koroških Slovencev, težkega srca, konec koncev memorandum podpisal, saj sta Ostermayer in Dörfler dajala ogromne obljube. Danes lahko rečemo, da so narodnostno skupnost zavajali s praznimi in lažnimi obljubami. Ozračje v deželi se je izboljšalo, ljudje se zbližujejo, slovenska kultura se obravnava kot darilo za Koroško. Še lepše bi bilo, če bi kot rezultat dobrega vzdušja prišlo do proaktivnih zakonskih ukrepov.«
Iz rubrike Politika preberite tudi