Novi predsednik partizanov Orasche: »Germanizacijski vlak še vozi«

Soglasno je bil Nikolaj Orasche na rednem občnem zboru Zveze koroških partizanov minulo soboto, 22. novembra, na Radišah izvoljen za novega predsednika organizacije. Pred tem je ZKP predsedoval Milan Wutte, ki je funkcijo prevzel novembra leta 2014 od Katje Sturm-­Schnabl. Wutte in Orasche sta pred volitvami podala poročila delovanja. Bivša blagajničarka Eda Velik je povedala, da ima ZKP proračun okoli 100.000 evrov. Medtem ko sta bila izvršni odbor in razširjeni odbor soglasno sprejeta, se je pri izvolitvi preglednikov računov zatikalo, saj se niso vsi udeleženci občnega zbora strinjali z nemško govorečo osebo, ki se slovensko šele uči. Izvršni odbor sestavljajo Helena Verdel (podpredsednica), Elena Messner (podpredsednica), Simon Urban (tajnik), Gorazd Wakounig (pomočnik tajnika), Matejo Ogris (pomočnik tajnika), Peter Krawagna (blagajnik),  Eda Velik (namestnica blagajnika), Zdravko Koletnik (namestnik blagajnika). Dodat­ni član izvršnega odbora bo Andreas Krištof. 

Nikolaj Orasche: Seveda, ker borcev ni več. Po naših podatkih živijo le še tri ali štiri vdove. Zato smo naziv organizacije že pred leti spremenili v Zvezo koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora. Želimo bolj komunicirati z bazo in z javnostjo. Ne gre za našo prepoznavnost – gre za to, da upor ni bil le vojaška, temveč tudi duhovna zadeva. Če pomislimo: v drugi svetovni vojni je bilo v vsem jugoslovanskem odporu napisanih več kot 40.000 pesmi. Partizani so ljudem dali možnost udejstvovati se kulturno.

Da, želimo biti dejavni na spominski in spominsko-politični ravni. Manjšino želimo podpreti z zgodovinskim spominjanjem in delom, avstrijsko javnost pa senzibilizirati, da obstajajo tudi druge možnosti, ne le politika, za katero stojita FPÖ in konservativni krogi. Ostajamo nadstrankarska organizacija. V svojem društvu imamo člane vseh ozadij – od potomcev domobrancev do tistih, ki se eksplicitno opredeljujejo za komuniste.

Združujejo nas protifašistične vrednote. S kategorijami levo ali desno morem osebno zelo malo početi, ker v resnici jaz človeka v oči pogledam in se nekaj dogovorimo. Če se znamo dogovoriti, lahko konkretno delamo. Za politične igrice nimam časa. Jasno pa je, da ne bomo sodelovali z osebami, ki delujejo proti manjšini, rasistično, antisemitsko ali kako drugače sovražno. Ne zdaj in ne v prihodnosti.

Menim, da imamo na svojem področju dovolj dela. Ni se nam treba oglašati o svetovni politiki. Imamo pa različne odbornike, ki imajo različna videnja.

Smo pomemben del narodne skupnosti, naše delovanje pa je pomembno tudi za Avstrijo. Avstrija še vedno išče svojo zgodovinsko vlogo – ali so bili nacisti ali žrtve nacistov. Na Koroškem je 36 pobud, ki se ukvarjajo s preostanki nacizma. To je pomembno, saj Koroška na spominski ravni zaostaja za ostalo Avstrijo pri­bližno 50 let. To, kar se je meni zgodilo pri Peršmanu – da so me policisti izvlekli iz avtomobila in sem bil ranjen – se je koroškemu Slovencu nazadnje zgodilo leta 1972.

Pozno sem prišel k Peršmanu in se seznanil s situacijo. Kasneje, ko sem se peljal z domačije, me je policija v Koprivni ustavila. Zahteval sem postopek v slovenščini in so odvrnili, zakaj je to potrebno, saj znam nemško. Nato sem se odpeljal naprej. Ponovno so me ustavili, me v »kavbojskem« slogu izvlekli iz avtomobila in ranili. Prijavili so me zaradi upora proti državni oblasti, Rudi Vouk pa je prijavil policiste zaradi njihovega ravnanja. Postopek še teče in bomo videli, kako bodo odločali na sodišču. Nimam nič proti policiji kot instituciji – potrebujemo verodostojno policijo, ne pa kavbojev.

Politika zadnjih let ni bila verodostojna. Če imamo spravo, potem mora vsaka stran priznati svoje napake, si dati roko in oblikovati drugačno prihodnost. Vse, kar se je dogajalo na Koroškem, pa je bilo na račun narodne skupnosti. Niti enega zastopnika KHD še nisem videl na naših prireditvah. Če je antifašizem temelj avstrijske ustave in republike, bi se tudi taki ljudje morali sčasoma spremeniti.

Odnose bomo morali urediti. Sem v izvršnem odboru in vidim, da je organizacijsko veliko narobe. Politično se nič ne dogaja. Če smo itak vsi usklajeni – zakaj potrebujemo tri organizacije? Mladina je to dobro analizirala. Od tega živimo, da smo povezani s terenom. Če politične organizacije niso pripravljene iti na teren, moramo stvari postaviti na novo. Ne upamo se skregati in dolgo debatirati, dokler ne pridemo do rešitve. Vsi bi radi delali »po koroško« in imeli mir. Od tega miru ne bomo imeli veliko.

Koroška je še vedno na germanizacijskem vlaku. Če bi bila slovenščina v javnosti res zaželena, bi bilo vse že rešeno – pa ni. Ko se sprehajam po Celovcu z družino in govorim slovensko, ni več težav. A kar se je zgodilo pri Peršmanu, kaže, da težave obstajajo.

Pri politiki vsekakor. Politika pa je izraz mnenja ljudstva.

Vem, da je informacija o moji možni izvolitvi prišla na dan že pred občnim zborom in da so nekateri izrazili pomisleke. Do neke mere jih razumem: svoje mnenje jasno artikuliram in stojim za njim. Sem pa vedno odprt za pogovor. Nikoli ne uveljavljam samo ene poti brez posluha za druge. A nekateri imajo tak vtis.

Najbrž. Jasno povem, kaj me moti. Na primer, moti me, da status Zveze slovenskih organizacij do KHD še naprej ni razjasnjen.

Pred dvema tednoma smo pisali deželnemu glavarju in mestnim oblastem. Termine za pogovore imamo, a ne verjamem, da bomo hitro prišli do rešitve.

Rojen sem leta 1976. Maturiral sem na Slovenski gimnaziji. Sem tehnično usmerjen; leta 2000 sem končal kolidž za strojništvo v Mödlingu. Kasneje sem delal na področju obnovljivih virov energije. Danes delam na področju industrijskih odpadnih voda za podjetje Ekoling, ki je del skupine Roto. Podjetje je na Jesenicah, živim pa na Radišah s partnerko in dvema sinovoma. K sodelovanju v ZKP me je povabil Milan Wutte. Marca 2022 sem postal namestnik tajnika in tudi nadomeščal Andreja Moharja, ko je bil bolan. Pred tem nisem bil aktiven v društvih narodne skupnosti. Danes sem »multifunkcionar« in odbornik pri ZSO in Slovenski gospodarski zvezi.

Imamo jasna stališča in antifašizem je naša osnova. Imamo samozavestno in aktivno mladino, ki jo podpremo. V zadnjem obdobju smo veliko sodelovali z mladinskimi organizacijami. Tudi Peršmanova domačija je bila zmeraj odprta za mladino.