Nova vlada in narodne skupnosti: Zavlačevanje ali pozitivni premiki? 

Globaški podžupan in predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernard Sadovnik je te dni nasledil gradiščanskega Hrvata Martina Ivancsicsa v funkciji predsednika Stalne konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov vseh priznanih avtohtonih avstrijskih narodnih skupnosti (Slovenci, Hrvati, Čehi, Madžari, Slovaki, Romi in Sinti). Zahteve konference, ki so jih sprejeli na generalni skupščini, zadevajo predvsem predšolsko vzgojo in dvojezično šolstvo, novelizacijo zakona o narodnih skupnostih (ZNS), finančno zagotovitev dvojezičnega šolanja v zasebnih šolah ter valorizacijo financiranja narodnih skupnosti. Te zahteve je konferenca nemudoma posredovala tudi vsem pogajalcem iz vrst ÖVP, SPÖ in Neos o novi vladi. Prav tako pa bodo, kot je Sadovnik poudaril v pogovoru z Novicami, posredovali skupno peticijo slovenskih političnih organizacij, ki so jo lani naslovili na odbor za peticije Evropskega parlamenta in ki vsebuje tudi zahtevo glede upoštevanja slovenščine pred sodišči.

Na vprašanje, kako ocenjuje črno-rdečo-rožnato koalicijo, ki naj bi Avstriji končno prinesla vlado (pred zaključkom redakcije vlada še ni bila definitivno znana, o. p.), je Sadovnik odgovoril: »Glede reforme ZNS pričakujem, da bo prišlo do premikov.« V tem smislu bo Sadovnik predlagal predsedniku avstrijskega parlamenta Walterju Rosenkranzu, da skliče konvent z najboljšimi strokovnjaki na temo, katere so največje potrebe avstrijskih avtohtonih manjšin. Že na naslednji seji  dialoške platforme s predstavniki narodnih skupnosti ter  vseh parlamentarnih strank v marcu pa želi Sadovnik pred­lagati, da bi prihodnje leto, ob 50-letnici ZNS, Dan manjšin v avstrijskem parlamentu kot višek zaključili s sklepom, da naj se sklepi konventa tudi uzakonijo. Hkrati želi Sadovnik, da bi ob 70-letnici ADP manjšina dobila odškodnino za neizpolnjevanje 7. člena.