V parlamentu je začela delovati platforma za dialog z avstrijskimi narodnimi skupnostmi. Tematsko platforma pokriva področja vzgoje in izobraževanja, jezika in jezikovnih kompetenc.
Do prve seje »Dialoške platforme avtohtonih avstrijskih narodnih skupnosti v parlamentu« je prišlo na pobudo Wolfganga Sobotke, predsednika Državnega zbora. Ta vidi narodne skupnosti kot obogatitev Avstrije, dialoška platforma pa je po njegovih besedah izraz skupne želje vseh v parlamentu zastopanih frakcij po redni izmenjavi s šestimi uradno priznanimi narodnostmi.
Predpostavka pedagoške vzgoje v Avstriji so bili dolgo časa jezikovno in drugače homogeni razredi. Dejanskost je danes zaradi mobilnosti in migracij mnogo bolj raznolika kot nekoč, ustrezno temu pa tudi slika družbe in podoba razredov v avstrijskih šolah na vseh ravneh, je v nagovoru parlamentarcev poudarila jezikoslovka Brigitte Busch.
Olga Voglauer (Zeleni) je povedala, da je vprašanje kakovostne in neprekinjene izobrazbe za vse narodne skupnosti ključnega pomena, saj gre za eksistenčno vprašanje nadaljnjega obstoja. Voglauer je dodala, da je čezstrankarska razprava v okviru platforme v parlamentu prvi korak. Po njenem mnenju je potrebno nadaljevati širšo diskusijo o reformah pravnih osnov. Voglauer se veseli nadaljnjih pogovorov, tudi z ministrstvom za izobrazbo. Po njenem mnenju je važno, da je nadaljnji proces vključujoč in da upošteva strokovno ekspertizo.
Predsednica Sosveta za slovensko narodno skupnost Susanne Weitlaner je v tem kontekstu omenila elementarno pedagogiko v slovenskem jeziku in potrebo po ustrezno izobraženih učiteljih, po potrebi tudi iz tujine.
Po besedah Bernarda Sadovnika, predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, ta novoustanovljena platforma omogoča stalen dialog s parlamentarci, krepi pa tudi prizadevanja narodnostnih sosvetov. Tudi Sadovnik poudarja nujnost zakonskih ukrepov na parlamentarni ravni za spodbujanje in ohranjanje jezikov narodnih skupnosti na področju večjezične predšolske vzgoje.
Iz rubrike Politika preberite tudi