Neformalna konferenca predsednikov in podpredsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti je na začetku novembra z ustanovitvijo društva dobila pravno obliko. Glavni namen društva je, kot so zapisali, usklajen nastop narodnostnih sosvetov, oblikovanje skupnih idej in zahtev ter njihovo komuniciranje v javnosti. Soustanovitelj in podpredsednik društva je trenutni predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik. NSKS novo društvo absolutno odklanja, ZSO pa prizna društvo in želi aktivno sodelovati.

V Avstriji je šest priznanih avtohtonih narodnih skupnosti. Vsaka narodna skupnost ima svoj sosvet pri Uradu zveznega kanclerja. Zakonsko je določeno, da gre pri sosvetu za svetovalni organ zvezni vladi in ministrom. Njihova vloga je ohranjanje in zastopstvo kulturnih, socialnih in gospodarskih interesov narodne skupnosti in jih je treba slišati pri novih zakonih in pri razdelitvi podpor. V sosvetu za slovensko narodno skupnost je 16 članov. To sta za ZSO Manuel Jug in Marjan Sturm. Za NSKS Nanti Olip in Karl Hren, za SKS Bernard Sadovnik, za Štajerske Slovence Susanne Weitlaner, za KKZ Micka Opetnik in za SPZ Mitja Rovšek. SPÖ zastopajo Gusti Gasser, Ana Blatnik, Andi Sucher in Gerhard Visotschnig. Za ÖVP sodelujeta v sosvetu Philipp Rakuschek in Hannes Mak. Svobodnjake zastopa Josef Riemer, zastopnik cerkve pa je Jože Valeško. Trenutni predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost je Bernard Sadovnik. Neformalno je v zadnjih letih delovala konferenca predsednikov in podpredsednikov narodnostnih sosvetov.

Predsedniki in namestniki vseh šestih narodnostnih sosvetov so se 4. novembra 2021 sestali na Dunaju in tam ustanovili društvo stalne konference predsednikov in podpredsednikov sosvetov. Statut določa, da lahko člani sosvetov, ki prihajajo iz manjšinskih organizacij, postanejo člani novega društva, ne pa tisti člani, ki prihajajo iz strank. Na ustanovni skupščini je bil za predsednika izvoljen Martin Ivancsics (hrvaška narodna skupnost), za njegova namestnika Bernard Sadovnik (slovenska narodna skupnost), za tajnika Karl Hanzl (češka narodna skupnost), za blagajnika Vlado Mlynar (slovaška narodna skupnost) in Emmerich Gärtner Horvath (narodna skupnost Romov) in Josef Hollos (madžarska narodna skupnost) za preglednika računov. Po potrditvi društva s strani upravnega organa bodo sklicali prvi občni zbor.

Formalizirali so sodelovanje

Sadovnik je potrebo po ustanovitvi društva obrazložil takole: »Ravno v tem delovnem letu, v katerem predsedujem slovenskemu sosvetu, smo ugotovili, da smo s skupnim nastopanjem konference predsednikov bili deležni čisto drugačne politične moči, ker so nas na vseh političnih ravneh začeli jemati resno. To je vedno bil cilj te konference – da skupna stališča tudi skupno zastopamo in s tem bolj učinkovito dosežemo cilje, ki jih sklepajo sosveti. Pri ustanovitvi društva je šlo za to, da smo svoje delo formalizirali, da smo društveno-pravno zasidrani – in s tem dajemo konferenci tudi neko dodatno moč. Kot predsedniki smo vedno zavezani sklepom raznih sosvetov. Glavni cilj je izboljšanje delovanja.« 

NSKS novo društvo odklanja

Narodni svet je v tiskovni izjavi zapisal, da ustanovitev društva po načinu samoimenovanja absolutno odklanja, ker spravlja v narodno skupnost spor, izpodnese dogovorjeni rotacijski princip pri predsedovanju v slovenskem sosvetu in poglobi nekoordinirano delovanje. Pri NSKS poudarjajo, da je sosvet svetovalni in ne zastopniški organ narodne skupnosti, imenuje ga zvezni kancler in mu zato manjka nujno potrebna neposredna demokratična legitimacija. Nujno potrebna pa je, kot so zapisali pri NSKS, formalizirana koordinacija znotraj narodne skupnosti. Zastopnik NSKS v sosvetu Nanti Olip pravi: »Ob vprašljivi strukturi, kakršno ima sosvet, je nadrejena struktura še bolj vprašljiva. Če prepuščaš poglavitne odločitve za narodno skupnost gremiju, kot je sosvet, ki ga sestavljata kurija narodne skupnosti in strankarsko-politična kurija, si vsakčas izpostavljen riziku, da se znajdeš v strankarsko-političnih igricah. Če znotraj narodne skupnosti nimaš struktur, ki odločajo o prioritetah, potem to naredijo stranke. Ena nadrejena struktura pa je tembolj problematična. Če se sestane par ljudi, lahko sami sebe predlagajo za razne funkcije s štiriletnim mandatom. To je za narodno skupnost in za odnose med organizacijami že vnaprej nastavljen eksploziv.«

Jug: mnogo odprtih vprašanj

Predsednik ZSO Manuel Jug pa pravi: »Na eni strani je pozitivno, da se tako sodelovanje med avtohtonimi avstrijskimi narodnimi skupnostmi krepi. Ostaja pa mnogo odprtih vprašanj v zvezi z novim društvom.« Jug se sprašuje, kakšno vlogo naj bi v bodoče igrali zakonsko določeni sosveti in kakšen bo odziv zvezne politike. »Zame se postavlja vprašanje, ali bo v bodoče funkcija predsednika sosveta imela še kakšno težo, ali pa se bo zvezna politika v bodoče obrnila kar na društvo, saj so tam vključeni vsi zastopniki narodnih skupnosti in je veliko manj ljudi, s katerimi se je treba pogovarjati. Zaenkrat postavljam svoje članstvo v tem društvu pod vprašaj in se še nisem odločil. Znotraj ZSO je nekaj skeptičnih glasov in se bomo v gremijih o tem še pogovarjali.« Jug se sprašuje, kakšno težo bodo v bodoče imeli sosveti in kakšno težo naj bi imeli navadni člani novega društva, saj je odbor za nadaljnja štiri leta že izvoljen. Jug pravi, da vloga posameznih članov sosveta za slovensko narodno skupnost v društvu ni jasna, da mnogi člani slovenskega sosveta niso vedeli za nastajanje društva in da že zato optika ni dobra. Jug poudarja, da je odprt za dialog in pogovor o tej zadevi in da je prepričan, da bo prišlo do soglasja.

Sadovnik odgovarja na kritiko

Soočen s kritiko Sadovnik odgovarja, da je konferenca delovala 20 let neformalno in da so zdaj formalizirali to, kar je do sedaj neformalno dobro delovalo. Pravi, da se je konferenca že kot neformalna skupina srečala z zvezno politiko in ministri in se sprašuje, da če je bilo to prej v redu, zakaj bi naenkrat ne bilo več. Poudarja, da društvo noče biti nadorganizacija ali nova zastopniška organizacija, temveč da gre za kontinuiteto v delovanju in za koordinacijo. Z društvom hočejo zagotoviti učinkovito sodelovanje med avstrijskimi narodnimi skupnostmi pri interesih in zahtevah. Zaveda se, da je ostalo mnogo odprtih vprašanj, po formalno-pravni ustanovitvi pa bodo nanje tudi dajali odgovore. Sadovnik pravi, da je res, da posamezni člani sosvetov niso bili v zadostni meri informirani o društvu, saj so ga, vsaj zaenkrat, ustanovili predsedniki in podpredsedniki sosvetov. Glede sosveta pravi, da bo morda z društvom uspelo izboljšati njegov status in se hkrati priznava k rotacijskemu principu v sosvetu slovenske narodne skupnosti.