
V Celovcu se je junija razvnela razprava okoli čokolade z arašidi, ki jo slaščičarna Zehrer v imenu tradicije prodaja pod imenom Negerbrot. Besede, ki jih uporabljamo, so izraz naših misli in širše svetovnega nazora. Tako z besedami ščene ali mrcina namesto pes izrazimo svoj prezir do te živali, podobno kot kdo z besedo Tschuschen izraza svojo večvrednost v razmerju do ne nadalje opredeljenih južnjakov.
Beseda zamorec v sebi nosi jasno negativno vrednotenje in pozicioniranje. Tudi besedi pes in mrcina pomenita isto žival. jezikoslovec Luca Melchior v pismu Petru Nimmervollu
Zastarel, slabšalen in rasistično konotiran izraz za temnopolte v imenu čokolade je na plan priklical intendanta celovškega Mestnega gledališča Arona Stiehla, ki poslovodji Petru Nimmervollu očita rasizem, ta pa je proti Stiehlu vložil tožbo. Univerzitetni profesor v pokoju Klaus Schönberger je 24. junija v odprtem pismu s peticijo, ki jo je medtem podpisalo 160 oseb, Nimmervolla pozval k opustitvi spornega imena za ta produkt. Dva dni kasneje so neznani aktivisti okna slaščičarne premazali z roza barvo in plakati, ki med drugim pravijo, da rasizem ne sme postati tradicija. To plakatno akcijo je kot nasilni vandalizem obsodil celovški župan Christian Scheider. Poslovodja vztraja, da ime čokolade nima nič s temnopoltimi osebami in to z argumentom, da tudi cesarskega praženca ne ponujajo in naročajo samo privrženci monarhije. Nimmervollu naj bi neznanci grozili s požigom Zehrerja.
Zame čokolada z imenom Negerbrot v imenu vsebuje slabšalno psovko, podobno kot je tudi naci psovka. Če nekdo uporablja take izraze, je treba pogledati, od kod to pride in kaj je ozadje. Z besedo neger se po mojem cilja na domnevno revščino in zaostalost Afričanov.
Leta 2017 sem bila v Velikovcu zaradi svojega videza žrtev rasističnega zmerjanja. Take besede kot neger niso samo besede ali tradicija, ko sam doživljaš rasizem, takšne stvari čutiš drugače, saj te spomnijo na ponižanje in izključevanje. Je pa ravno zdaj v zadnjih letih postalo slabše, zdi se mi, da ni več sramu. Rasist misli, ti si prišel sem, on pa je tu doma, zato je on v redu ne glede na to, kar misli ali dela. Vseeno, kaj prispevam k Avstriji, vseeno, kaj naredim, zanj nikoli ne bom stoprocentno sodila sem.
Tako Amerika, kjer sem odraščal, kot tudi Avstrija, kjer živim od 17 leta, imata rasistične korenine, vendar so razmere v Avstriji takšne, da se s to težavo nenehno soočaš – preprosto zato, ker nas je temnopoltih ljudi v javnosti veliko manj. Vsak dan tukaj opažam, da je to globoko prepleteno s tradicijo, gre za vsakdanje pojave mikroagresije, pa tudi pozitivnega rasizma, bi rekel. Igram na koncertu, potem pa mi nekdo reče, potem ko sem 10 let študiral glasbo, se vsega naučil, resnično posvetil svoje življenje temu, in reče, ja, ampak ti imaš v krvi, da dobro plešeš, dobro poješ in dobro rapaš. In jaz rečem, bratec, za to se trudim že celo življenje. Pred časom sem na Instagramu objavil videoposnetek, da bi ozavestil ljudi, da tukaj ljudje brez sramu uporabljajo besedo neger. Mislil sem, da se bo vsem zdelo smešno, ker je nekako staromodno. Ampak vsi komentarji so prišli od ljudi na Koroškem, ki so želeli braniti pravico do tega – trdili so, da je to kulturna stvar, da se tega ne sme jemati resno in da ni mišljeno kot žaljivo. Ljudje, ki so pustili te komentarje, so bili belci; niti ena temnopolta oseba se ni strinjala, da bi moralo biti tako. Zunanji opazovalec ne more kar tako reči: »Hej, to ni bila žalitev«. Tudi če ti kdo po nesreči stopi na nogo, te še vedno boli. Ti si tisti, ki čuti, ali te boli ali ne, in ne oseba, ki ti je stopila na nogo.
Iz rubrike Politika preberite tudi