Sele Zveza koroških partizanov je minulo nedeljo vabila v Sele na spominsko svečanost pri skupnem grobišču za padle antifašistične borce.
Na osrednji spominski svečanosti Zveze koroških partizanov in prijateljev antifašitičnega odpora (ZKP) so se minulo soboto v Selah spomnili vseh žrtev iz Sel in okolice med drugo svetovno vojno. »Sele so odigrale v protifašističnem odporniškem gibanju pomembno vlogo,« je v pozdravu povedal tajnik ZKP Andrej Mohar. »Partizanski aktivisti so že takoj po formiranju zahajali tudi prav sem in nenazadnje najdemo tu tudi zgodnje zarodke organiziranega odporniškega gibanja.« Nanašajoč se na načrt Heimatdiensta, ki hoče postaviti spomenik Hansu Steinacherju, »enemu izmed največjih mož nemškonacionalnega in nacističnega nasilja« pa je Mohar zahteval tudi jasno distanciranje od »vseh tistih na Koroškem pa tudi v Sloveniji, ki se zadovoljujejo s polovičnim in potvarjenim prikazom zgodovine.« Pevsko je prireditev oblikoval MePZ PD Sele. Navzoče pa so še pozdravili državni svetnik RS Bogomir Vnučec, tajnik Zveze združenj borcev Aljaž Verhovnik in predsednik ZKP Milan Wutte, ki je ugotovil: »Sicer pa smo mi koroški Slovenci morali nadaljevati borbo za obstoj in naše pravice že takoj po končani vojni. Oživljanje fašizma, neizvedena denacifikacija, nemški nacionalizem in nam nenaklonjena politika so privedli to tega, da še danes nimamo popolnoma uveljavljenih pravic iz člena 7.«
Slavnostna govornika v Selah sta bila selski župan Heribert Kulmesch in kapelški župan Franc Jožef Smrtnik. Kulmesch je med drugim nagovoril številne spominske dogodke v letu 2020, kot so 100-letnica plebiscita, 75-letnica konca druge svetovne vojne ali 65-letnica avstrijske državne pogodbe, in se zavzel za kulturo spominjanja kot važno načelo svobode, demokracije in kot pomoč pri utrjevanju človekovih pravic. Tudi Kulmesch je kot Wutte in Mohar prej izpostavil, da so bile pravice koroških Slovencev »izborjene med drugim s partizanskim bojem«.
Franc Jožef Smrtnik: »Naša dolžnost je, da ne pozabimo zgodovine in da se zavedamo zakaj so umrli naši predniki. Trpeli so zato, da slovenska pesem in beseda ne ugasneta. Tega se včasih premalo zavedamo.« Smrtnik je poudaril dobro vzdušje na Koroškem in dodal: »Skrbi me pa, da postajamo malomarni, da nismo več borbeni. Ni več energije, da bi se borili za slovensko besedo na uradih, pri sodiščih in drugje. Premalo se zavedamo naše mladine, ki bo naše delovanje nadaljevala. Premalo otrok in mladine je danes tukaj. Naša dolžnost je, da jih spravimo na take prireditve, da bodo tudi vedeli, kaj so delali naši predniki in kaj so doživeli.«
Iz rubrike Politika preberite tudi