V torek, 8. februarja, se je v Selah, Borovljah in Svečah na slovenski kulturni praznik mudila ministrica Helena Jaklitsch, ki vodi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in obiskala vrsto institucij, ki jih Urad podpira s finančnimi sredstvi.
Najprej si je ministrica Jaklitscheva ogledala Gospodarski center Interesne skupnosti selskih kmetov. Sledilo je srečanje s predstavniki Katoliškega prosvetnega društva Planina Sele in Pevskega društva Sele. Ti so Jaklitschevi predstavili pester in obširen program jubilejnega leta KPD Planina Sele, ki letos praznuje 120 let. Kulturniki pa so spregovorili tudi o poteku prenove prireditvenih prostorov farnega doma v Selah, ki ga financirata Urad RS in Urad zveznega kanclerja. Ministrica je obisk nadaljevala s pogovorom z Martino Piko-Rustia, poslovodjo Slovenskega narodopisnega instituta Urban Jarnik. Piko-Rustia je ministrici predstavila projekt zbiranja hišnih in ledinskih imen v Selah. Zatem se je dogajanje izpred farnega doma preselilo na zasneženo zelenico slikovitega športnega igrišča v Selah. Tam je ministrico v imenu Športnega društva DSG Sele pozdravil predsednik društva Manfred Furjan in ji predstavil uspehe bialtonke Dunje Zdouc, članice DSG Sele. O Europeadi, ki naj bi bila 25. junija, je beseda tekla v pogovoru z Marjanom Velikom, predsednikom Slovenske športne zveze. Obisk Sel je ministrica zaključila s pogovorom z ravnateljico Ljudske šole v Selah Lucijo Olip. Iz Sel se je Jaklitscheva s spremstvom odpravila k Cingelcu na Trato, v Borovljah pa si je ogledala dvojezični vrtec in varstvo. Obisk na Koroškem je ministrica zaključila z obiskom Goršetove galerije in Einspielerjevega centra v Svečah.
Predsednik Interesne skupnosti selskih kmetov Nanti Olip Jaklitschevi ni predstavil le delovanja Gospodarskega centra, poleg Martine Piko-Rustia je spregovoril tudi o zbiranju hišnih in ledinskih imen v Selah. Za to pobudo stoji Interesna skupnost selskih kmetov, pri tem pa ji s strokovnim znanjem pomaga Slovenski narodopisni institut Urban Jarnik. »Gre za to, da se ta imena ohranijo in zapišejo. Kar je zapisano, namreč tudi ostane.« Selska občina bo od Interesne skupnosti po besedah Nantija Olipa prevzela seznam hišnih in ledinskih imen in ga kot uradno občinsko karto objavila na svoji spletni strani. »Gre za tektonske premike glede zavedanja pomena te nesnovne kulturne vrednote, ki je zapisana, tradirana, prenešena prav v hišnih in ledinskih imenih. Vsako ime ima svoj pomen, s katerim se ljudje identificirajo in s tem pomagajo ohranjati jezik, kulturo in tudi identiteto.«
Izjemno aktivna in na terenu v primerjavi z njenimi predhodniki nadpovprečno prisotna ministrica Helena Jaklitsch pa je za Novice povedala: »Tako kot do sedaj lahko Sele in Selani pričakujejo podporo Slovenije pri njihovem delu in angažmaju. Še bolj sem z obiskom želela pokazati, da spremljamo in podpiramo njihove dejavnosti na področju kulture, športa in izobraževanja. Ne gre samo za finančne podpore, ampak tudi za osebne vezi in srečanja. Njihovi kulturniki praznujejo letos 120 let delovanja.« Ali jo lahko pričakujemo na kateri od prireditev KPD Planina Sele? »Če ne jaz, pa bo prišel moj naslednik«. V Sloveniji so namreč 24. aprila letos redne državnozborske volitve. Na vprašanje, ali sploh ve, koliko dni je bila lani na terenu in koliko doma, pravi, da tega ne ve, »smo se pa zelo trudili, da bi bili kljub pandemiji čim več na terenu z ljudmi«. »V Selah sem si ogledala šolo, kulturni dom, športno igrišče, cerkev in gospodarski obrat, na katerega so upravičeno ponosni, saj gre za primer dobre prakse na področju povezovanja ljudi.« »Edino na občini nisem bila,« je smeje na vprašanje, česa ji v Selah niso pokazali, odvrnila ministrica. »Zelo sem zadovoljna s tem, kar nam je v letu in pol mojega mandata uspelo izpeljati kovidu navkljub. Prvo leto je bilo skoraj nemogoče karkoli načrtovati, saj so se okoliščine in ukrepi spreminjali iz dneva v dan. Kar ostaja neuresničeno, so obiski slovenskih skupnosti po svetu ter priprava strategije za Slovence v sosednjih državah. Ta je še vedno v delu in zdi se mi, da ni slabo, da nismo hiteli z njo, ker se je v letu in pol izrednih razmer pokazalo, da so potrebe mogoče drugačne, kot če bi strategijo za Slovence v zamejstvu in po svetu spisali pred dvema letoma.«
