Minister Wiederkehr in učni načrti: po toči je prepozno zvoniti

Konec januarja je minister za izobraževanje Christoph Wie­derkehr (NEOS) predstavil svoje zamisli za reformo učnih načrtov avstrijskega izobraževalnega sistema. Te zamisli predvidevajo spoznavanje umetne inteligence na račun latinščine in drugega živega tujega jezika. Dva tedna kasneje se je izkazalo, da Wiederkehrov predlog reforme ni usklajen s koalicijskima partnericama ÖVP in SPÖ. Kljub temu da je do obravnave ministrovih načrtov v parlamentu še dolga pot, organizacije avstrijskih narodnih skupnosti opozarjajo na škodljive posledice načrtov Wiederkehra, saj je po toči prepozno zvoniti.  

Po besedah Olge Voglauer, državnozborske poslanke Zelenih, »ni jasno«, ali ima minister s svojim predlogom podporo pri koalicijskih partnericah. Kot pravi, bi se minister Wiederkehr moral zavedati, da imamo v Avstriji tudi dvojezično šolstvo. »Vsi ti predlogi premalo upoštevajo učne načrte dvojezičnih šol na Koroškem in Gradiščanskem,« meni poslanka. Pa lahko poslanci sprejmejo zakon, ki posega v zakonsko zajamčene pravice avstrijskih narodnih skupnosti? »Seveda, vsak zakon sprejme avstrijski parlament. Procedura je taka, da to učno reformo lahko poslanci podprejo ali pa ne. Če jo podpre večina, potem je veljavna.« Kot poudarja Voglauer, ti reformni načrti zadevajo javne šole, privatnih pa ne. Najprej se je na načrte ministra odzvalo Hrvaško kulturno društvo, Olga Voglauer pravi, da zato »ker so direktno prizadeti, saj imajo z Dvojezično gimnazijo v Borti javno šolo, medtem ko je Čehi na Dunaju nimajo, saj je šola Komenskega zasebna gimnazija«.    

Predsednik Hrvaškega kulturnega društva (HKD) v Železnem Josef Buranits pozdravlja reformno voljo ministra Wiederkehra, svari pa, da ti načrti ne smejo oslabiti pouka manjših jezikov. HKD v izjavi za medije s 4. februarja zahteva, da se organizacije narodnih skupnosti pritegne v izdelavo konkretnih predlogov reforme učnih načrtov. Nadalje zahteva izjava »jasna zagotovila, da redukcije ur ne zadevajo jezikov narodnih skupnosti«.    

O tem, ali predlog ministra Wiederkehra ogroža ali ne ogroža zakonsko zajamčene pravice avstrijskih narodnih skupnosti, smo se pozanimali pri pravniku Rudiju Vouku. »Na to vprašanje ni mogoče tako enostavno odgovoriti. Za tiste, ki se odločijo, da hočejo imeti manjšinski jezik kot pouk materinščine, se pravi kot prvi jezik, za te se nič ne spremeni. Poslabša pa se za tiste, ki se želijo manjšinskega jezika naučiti dodatno, se pravi predvsem za pripadnike večinskega naroda, ki si želijo naučiti slovenščine ali tudi hrvaščine. To pomeni, da se poslabša možnost medkulturnega učenja, poslabšajo se možnosti, da bi se pripadniki večinskega naroda naučili manjšinski jezik. Za tiste, ki obiskujejo Slovensko gimnazijo, se ne spremeni nič, ker je tam slovenščina poučni jezik. Za tiste, ki se učijo slovenščine na kakšni drugi šoli, velja isto kot za pripadnike večinskega naroda, torej zmanjšanje števila ur pouka v manjšinskem jeziku, ker nihče ne bo računal s tem, da bi zmanjšali število ur pouka angleščine.« Predlog ministra Wiederkehra Vouk ocenjuje z besedami, da »je to en predlog, ki kratko malo ne upošteva eksistence manjšin v Avstriji«. Učenje jezika, učenje kulture je »najmanj tako važno, kot je upoštevanje umetne inteligence, ker je na dvojezičnih območjih treba upoštevati dvojezični značaj te regije«. 

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko meni, da bo predlog ministra Wiederkehra dobil podporo koalicijskih partneric. Drugače pa Inzko skeptično gleda na ta predlog, »ker sem se sam učil latinski jezik in mi je to v življenju zelo pomagalo«. O morebitnem poseganju v zakonsko zajamčene pravice, konkretno slovenske narodne skupnosti na Koroškem in Štajerskem, pa pravi, da so »naše pravice zajamčene v členu 7, v ustavnem rangu, tega se na noben način ta novi zakon ne sme dotikati«. 

Podpredsednik Zveze slovenskih organizacij Avgust Brumnik napoveduje, da če načrti ministra ogrožajo pouk slovenščine, se bodo proti njim branili. Opažajo namreč, »da znanje slovenskega jezika tudi pri maturantih ni takšno, kot bi pravzaprav moralo biti«. Če bo zmanjšan še obseg ur, bo znanje slovenščine še slabše, pravi Brumnik. Nasprotuje tudi temu, da se na srednjih šolah zmanjša število ur za slovenščino: »Ker bo potem znanje pri tistih, ki so se že pripravljeni učiti slovenščine, še zmanjšano, če je manj ur. Mislim, da to ni prava pot in da je treba poiskati kakšne druge možno­sti, da se najde tudi v drugih predmetih prostor za vključitev snovi, ki naj bi jo ti novi predmeti poučevali.« Pa je treba zaradi načrtov ministra že biti plat zvona? Brumnik: »Potem ko je glasovanje mimo, ko je zakon že sprejet, je možnost vpliva na izid že mimo. Če je treba nekaj narediti, je treba to narediti prej, ko je še možnost vplivanja.«