Minister Karner brez medijev na obisku Muzeja Peršman

Obisk je minil brez medijskega spremstva, kar se je po besedah Markusa Gönitzerja, predsednika Društva Peršman, ki je v imenu društva spremljal obisk ministra, »vnazaj izkazalo za zelo produktivno«. Poleg predstavnika Društva Peršman sta ministra Karnerja pri Peršmanovem muzeju sprejela Milan Wutte in Nikolaj Orasche, predstavnika Zveze koroških partizanov (ZKP) in prijateljev protifašističnega odpora, ki sta predstavila delo ZKP. Bernard Sadovnik, potomec družine Sadovnik, pa je spregovoril o tem, kaj je za potomce pomenila lanska policijska intervencija. »Ministru z njegovo ekipo smo ponudili izčrpno vodstvo po muzeju, občutek je bil, da obiskovalce iskreno zanima to poglavje zgodovine,« je povedal Gönitzer, ki je ministru predstavil aktivnosti muzeja. 

In kaj je v muzeju posebej zanimalo ministra Karnerja? »Mislim, da je ministru v prvi vrsti šlo za razumevanje tega specifičnega konteksta na jugu Koroške, razumevanje konteksta slovenske narodne skupnosti, pa tudi za razumevanje specifične zgodovine na kraju samem. V vse to smo se z ministrom tudi poglobili. Imeli pa smo mi vprašanje za ministra, in sicer, kako kaže z uresničitvijo priporočil multiprofesionalne komisije. Odgovor je bil, da naj, prosim, še malo potrpimo.« 

Komisija Ministrstva za notranje zadeve, ki je preiskovala policijsko posredovanje pri Peršmanu lani poleti, je v svojem poročilu objavila vrsto priporočil. Ta se nanašajo na izobraževanja policije o zgodovini koroških Slovencev, natančnejše preverjanje občutljivosti lokacij, izboljšanje komunikacije z manjšino ter vzpostavitev smernic za občutljiva zgodovinska mesta. 

In katera priporočila komisije želi Društvo Peršman najprej videti uresničena? »Še vedno je to priporočilo o nadaljnjem izobraževanju policistk in policistov, pa tudi priporočilo o zagotovitvi dolgoročne finančne podpore za delovanje Društva Peršman in Muzeja Peršman. Z rekordnim obiskom so se namreč povečale potrebe po vodstvih, ki jih komaj še zmoremo pokriti.«