
Kdor si pogleda postavke manjšinskih podpor v avstrijskem proračunu za leti 2025 in 2026, vidi pri avstrijskih narodnih skupnostih krajšanje podpor. Dvojni proračun 2025–2026 naj bi sklenili že junija 2025. Leta 2025 se bodo manjšinske podpore po načrtu zmanjšale za 189.000 evrov v primerjavi z letom 2024 – 89.000 evrov manj je predvidenih pri ostalih subvencijah, 100.000 evrov manj pa pri »interkulturnem financiranju«, piše Voglauer v tiskovni izjavi. Proračun za leto 2026 pa predvideva še večje zmanjševanje sredstev: vsega skupaj 599.000 evrov manj namerava vlada nameniti narodnim skupnostim – podrobneje 568.000 evrov manj pri ostalih subvencijah ter 31.000 evrov manj pri interkulturnem financiranju. Več kot tretjino teh subvencij so v zadnjih letih dobile organizacije slovenske narodne skupnosti, pove Voglauer.
Pri navadnih subvencijah za narodne skupnosti (5.500.000 evrov) in pri medijski podpori za vodilne medije narodnih skupnosti (850.000 evrov) predloženi dvojni proračun vlade ne predvideva krajšanja.
Politična sramota
Zmanjšanje sredstev za avstrijske narodne skupnosti v spominskem letu je za Olgo Voglauer »politična sramota in udarec v obraz številnim društvom avstrijskih narodnih skupnosti«. Voglauer je govornica Zelenih za narodne skupnosti v avstrijskem parlamentu in deželna govornica Zelenih na Koroškem. Sredstva za financiranje narodnih skupnosti se ne smejo zmanjšati, pove Voglauer in dodaja, da dvojni proračun še ni sklenjen, in poziva vse manjšinske organizacije, da se obrnejo na odgovorne politike na Dunaju. Tem naj povedo, da je to varčevanje na napačnem mestu. Proračun naj bi sklenili na plenarnih dnevih med 16. in 18. junijem. Že naslednji teden, 4. junija, pa bo zasedanje odbora za proračun, pravi Voglauer. Poudarja, da bodo Zeleni nasprotovali zmanjševanju sredstev.
Kitika NSKS in odprto pismo Bernarda Sadovnika
Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ostro kritizira napovedano zmanjšanje sredstev, še posebej v luči 70. obletnice Avstrijske državne pogodbe. Namesto krčenja bi morala država po desetletjih zanemarjanja pokazati jasno podporo narodnim skupnostim in zagotoviti ustrezno financiranje.
»Od javnih uslužbencev do delavcev v modrih in belih ovratnikih je bilo opazno prilagajanje plač stopnji inflacije. Splošna družbena ureditev očitno ne velja za narodne skupine. Nagovori ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne 8. maja in slovesnost ob 70. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije 15. maja še niso docela izzveneli. Namesto da bi Republika Avstrija dala viden signal glede na desetletja zanemarjanja, da bi popravili škodo, in dolgoletno nepopolno izvajanje zaščitnih določil 7. člena Avstrijske državne pogodbe in asimilacijske politike, se zdaj načrtuje krčenje sredstev za narodne skupnosti,« menijo pri NSKS.
Bernard Sadovnik, župan Globasnice in predsednik Skupnosti koroških Slovencev, v odprtem pismu ostro kritizira načrte avstrijske zvezne vlade, ki želi v okviru proračunske konsolidacije zmanjšati finančno podporo avtohtonim narodnim skupnostim. Opozarja, da bi načrtovano krčenje sredstev – leta 2025 za 189.000 evrov in leta 2026 za kar 599.000 evrov – prizadelo številne projekte, ki pomembno prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in izobraževanja manjšin.
Po njegovih besedah bi zmanjšanje sredstev pomenilo neposredno grožnjo za delovanje društev in ustanov, ki gradijo mostove med skupnostmi, spodbujajo dialog in omogočajo živo večjezičnost. V luči jubilejnih obletnic – 70 let Avstrijske državne pogodbe in 50 let Zakona o narodnih skupnostih – je takšen varčevalni ukrep še posebej nerazumljiv.
Sadovnik poudarja, da politične izjave o dvigu kakovosti pri podpori narodnim skupnostim niso verodostojne, če jih spremlja zmanjševanje sredstev. Vlado zato poziva, naj opusti načrtovano zmanjšanje in se jasno zavzame za ohranitev ter okrepitev podpore, usklajene z inflacijo.
»Brez rdečega svinčnika pri jezikovni raznolikosti,« še opozarja Sadovnik in dodaja, da gre za temeljno vprašanje spoštovanja identitete narodnih skupnosti in evropskih vrednot.
Iz rubrike Politika preberite tudi