Volilna skupnost Bistrica v Rožu iz istoimenske dvojezične občine slavi dva nova dvojezična krajevna napisa. Ta v Mačah in Svečah stojita malo več kot teden dni, odločitev o postavitvi dodatnih dvojezičnih napisov pa je občinski svet sprejel 14. junija letos. Mače in Sveče so pred desetimi leti v okviru kompromisa za dlako zgrešile cenzus 17,5 odstotka slovenskogovorečega prebivalstva. Občinska avtonomija pa omogoča občinam postavitev dvojezičnih krajevnih napisov tudi v krajih, kjer živi manj kot 17,5 odstotka slovenskogovorečih. Seveda če občinski svet premore zadosti poguma za tak korak. Za občinama Šentjakob in Žitara vas ga je letos zmogla tudi občina Bistrica v Rožu.

Pot do odločitve o postavitvi dveh dodatnih dvojezičnih napisov v občini je odprla konec januarja letos izvoljena sestava občinskega sveta, v katerem ima z enajstimi svetniki absolutno večino stranka SPÖ županje Sonye Feinig. Trije svetniki in svetnice zastopajo Volilno skupnost Bistrica v Rožu, trije ljudsko stranko, dve pa  svobodnjaško stranko. Volilno skupnost sedem let vodi učiteljica Tatjana Feinig iz Sveč. Po njenih besedah je bila postavitev dodat-nih dvojezičnih napisov dolgo časa tema internih sestankov Volilne skupnosti, ki je med čakanjem na ugodno priložnost med krajani Mač in Sveč lobirala za dodatne dvojezične krajevne napise. Šentjanž v Rožu in Podsinja vas sta namreč edina kraja v občini Bistrica v Rožu, ki sta dvojezične napise dobila že pred desetimi leti v okviru kompromisa. 

Omenjene dvojezične table je tedaj prišel postavljat takratni deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je očitno v preteklih desetih letih opravil metamorfozo od Savla do Pavla. Nekdanji upravnik zapuščine Jörga Haiderja na deželni ravni je namreč občinske svetnice in svetnike v Bistrici v Rožu presenetil s strastnim pledoajejem za vidno dvojezičnost v občini Bistrica v Rožu in širšem južnem Koroškem. 

Dörfler je na lastno pobudo zaprosil županjo Sonyo Feinig, da mu pred glasovanjem na seji 14. junija kot strokovnemu izvedencu dovoli nagovoriti občinske svetnice in svetnike. Kot pravi Tatjana Feinig, se je Dörfler spomladi mudil na obisku v Svečah, kjer se je sestal z županjo Sonyo Feinig in občinskimi svetnicami in svetniki volilne skupnosti. Že na tem sestanku je Dörfler – tako kot tudi na seji 14. junija – izrazil svoje prepričanje, da dvojezičnost oziroma slovenski jezik sodi k deželi Koroški. »Ne bi verjela, če ga ne bi sama slišala,« komentira njegov angažma pred občinskim svetom Tatjana Feinig.

Predlog o glasovanju o dodatnih dveh dvojezičnih napisih je Volilna skupnost vložila konec maja, o predlogu pa je najprej intenzivno razpravljalo občinsko predstojništvo. Pri teh razpravah se je že nakazovalo, da bodo predlog Volilne skupnosti podprli svetniki SPÖ in trije svetniki Volilne skupnosti.  ÖVP v občini je predlogu nasprotovala, FPÖ pa se javno ni hotela izreči ne »za« ne »proti«. Tatjana Feinig pravi, da so poskušali h glasovanju za predlog Volilne skupnosti pritegniti tudi svobodnjake, a brezuspešno. Še preden je občinski svet v Bistrici v Rožu glasoval o postavitvi dvojezičnih napisov za Mače in Sveče, je namreč v obeh krajih potekala kampanja iniciative Suetschach bleibt Suetschach. 

Ta se je navzven predstavljala kot pobuda civilne družbe, a Feinigova za delovanjem in poimenovanjem iniciative vidi svobodnjaške prste in še vedno prisoten vpliv klana Haiderjevih iz Rut. 

Tudi zato, ker je 204 podpise proti dvojezičnim tablam v Mačah in Svečah na sejo prinesla Monika Pernjak, voditeljica svobodnjaške frakcije v občinskem svetu, in z njimi zahtevala umik točke o tablah z dnevnega reda. Namesto glasovanja je FPÖ zahtevala po-svetovalni referendum, na katerem bi se o tablah v Mačah in Svečah izrekli vsi volilni upravičenci v občini Bistrica v Rožu. Občinski svet je zavrnil tako predlog o umiku točke z dnevnega reda kot tudi posvetovalni referendum, nato pa s 16 glasovi »za« in tremi »proti« podprl postavitev dvojezičnih krajevnih napisov na Mačah in v Svečah. 

Tatjana Feinig pravi, da je bila poleg Volilne skupnosti gonilna sila postavitve tabel županja Sonya Feinig, ki ni popustila pod pritiskom in zamerami tudi v lastni stranki. Po njenih besedah »večina ljudi nima kaj proti tablam«, poleg tega pa ima odločitev občinskega sveta tudi demokratično legitimnost, saj so »svetnice in svetnike v tej sestavi izvolili občani«. Feinigova dodaja, da predlog FPÖ o posvetovalnem referendumu priča o tem, da nekateri pod demokracijo še vedno razumejo zgolj tiranijo večine. Pa tudi o tem, da zavest o posebnih pravicah manjšine še vedno ni tako razširjena med nemškogovorečimi na Koroškem, kot naj bi bila.