Koroški Zeleni: Dežela po nepotrebnem ovira rabo vetrne energije: Na Koroškem bi lahko stalo 400 vetrnih elektrarn

Koroški Zeleni strankam SPÖ, ÖVP in Team Kärnten očitajo »netransparentno dogovarjanje za zaprtimi vrati«, »v naglici skup sklamfano zakonodajo«, »tiščanje na zavoro pri energetskem obratu« in »ogrožanje energetske samostojnosti na Koroškem«. Kot je prepričana govornica koroških Zelenih Olga Voglauer, je rezultat ljudskega povpraševanja 12. januarja posledica »pomanjkanja jasne in transparente komunikacije, ki bi prebivalstvo prepričala o prednosti vetrne energije«, ki »nima samo ekoloških, temveč tudi ekonomske prednosti.« Za Markusa Ertla je jasno, da Koroška brez vetrne energije  ne bo zgrešila samo svojih klimatskih ciljev, temveč bo tudi zamudila priložnosti za inovacije in delovna mesta.  Ertel, ki je vetrne elektrarne označil za najmanjše možno zlo, je dodal, da je bilo zanj vprašanje na ljudskem povpraševanju nedvomno sugestivno, saj je nemogoče trditi, da je naravo možno rešiti samo s prepovedjo vetrnih elektrarn. 

Na listu z naslovom »Koroška v zavetrju prihodnosti/Kärnten im Windschatten der Zukunft«, ki je bil novinarjem na voljo na tiskovni konferenci 7. februarja, je med drugim pisalo, da ima Koroška z moderno tehnolgijo ob obstoječih vetrnih resursih potencial za 400 vetrnih elektrarn, s čimer je klimatska nevtralnost tehnično možna. In ker je bil dan tiskovne konference v pisarni Zelenih na celovški Kolodvorski cesti tudi zaključek zimskega semestra za koroške šolarke in šolarje, je Olga Voglauer deželni vladi podelila spričevalo Zelenih z oceno »nezadostno«. 

12. januarja je na ljudskem povpraševanju o vetrnicah tesna večina (51,55 odstotkov) podprla »prepoved nadaljnjega postavljanja vetrnic na koroških gorah in pašnikih«. Povpraševanja se je udeležilo 34,88 odstotkov koroških volilk in volilcev, to je 149.048 ljudi. Razlika med taborom za prepoved, ki jo zagovarjata FPÖ in stranka Team Kärten, in tistimi, ki so bili proti prepovedi nadaljnjih vetrnic, je znašala 4.592 glasov. Za nadaljnje postavitve vetrnic se zavzema koroška deželna vlada (SPÖ in ÖVP), pa tudi koroški Zeleni, ki od leta 2028 niso več zastopani v tukajšnjem deželnem zboru. 

30. januarja so SPÖ, ÖVP in Team Kärnten sprejeli uredbo, ki namesto totalne prepovedi predvideva »močne zakonske ovire za vetrne elektrarne«. Uredba govori tudi o spremembi Zakona o energetskem obratu (Energiewendegesetz) v tem smislu, da »nacionalni in biosferni parki, pa tudi zaščitena območja ter visokogorje nad 1800 metrov nadmorske višine ne bodo na voljo za vetrne elektrarne«. Gradnja že odobrenih projektov naj bi se nemoteno nadaljevala, novih pa ne bo mogoče vlagati do 21. februarja 2026. Do tega datuma naj bi bilo tudi jasno, kje so zone, kjer naj bi v bodoče  stale vetrne elektrarne.

6. februarja je dunajska odvetniška družba Onz & Partner zaradi sugestivnega vprašanja na povpraševanju s pritožbo pri Ustavnem sodišču sprožila postopek za spodbijanje veljavnosti koroškega povpraševanja o vetrnicah. Po poročanju spletne strani koroške ORF omenjena odvetniška družba zastopa več upravnikov obstoječih in načrtovanih vetrnih parkov na Koroškem.   

Leta 2024 je na Koroškem po podatkih IG Windkraft stalo 10 vetrnih elektrarn. 8 vetrnih elektrarn stoji v okraju Volšperk, dve pa v okraju Šmohor. Deset vetrnih elektrarn na leto v omrežje prispeva 64 milijonov kilovatnih ur energije. Teh 64 milijonov kW/h zadošča za potrebe 18 tisoč koroških gospodinjstev. Tehnični potencial vetra na Koroškem zadošča za 400 vetrnic.