Državni zbor na Dunaju bo v januarju prihodnjega leta potrdil pobudo notranjega ministrstva za prepoved ustaškega srečanja na Libuškem polju. Tako pravi poslanka Olga Voglauer, katere stranka Zelenih je skupaj s SPÖ, ÖVP in stranko NEOS notranjemu ministrstvu predlagala prepoved.

Poročilo skupine strokovnjakov notranjega ministrstva organizatorjem srečanja na Libuškem polju nalaga tudi prenovo tamkajšnjega spominskega obeležja. Odstraniti morajo napis v hrvaščini, ki se nanaša na »hrvaško vojsko«, ki je bila v času druge svetovne vojne skupaj z NDH del marionetnih režimov nacistične Nemčije. Spominsko obeležje vsebuje tudi tako imenovano »NDH šahovnico«, torej rdeče-belo šahovnico, katere prvo polje zgoraj levo je belo. To je bila uradna zastava ustaške države »Nezavisna država Hrvatska« in je kot njen simbol v Avstriji prepovedana, medtem ko ima uradni simbol današnje Hrvaške na šahovnici levo zgoraj rdeče polje. Avstrija je namreč leta 2018 zakon o simbolih med drugim dopolnila s prepovedjo ustaškega pozdrava »za dom spremni«, ki je bil do leta 2019 stalen del simbolne koreografije na Libuškem polju.

Predlog prepovedi srečanja je bil 9. julija 2020 sprejet v državnem zboru. Ker je imel predlog prepovedi ustaškega srečanja na Libuškem polju posledice za z ustavo zagotovljeno pravico do zbiranja in združevanja, se je morala najprej s posebnim poročilom do tega opredeliti strokovna komisija na notranjem ministrstvu. To poročilo so za notranje ministrstvo izdelali zgodovinarji, pravniki, zastopniki koroške deželne vlade, policije, okrajnega glavarstva Velikovec, predstavniki Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odpora (DÖW) in koroške katoliške cerkve. 

Namen te skupine je bil ugotoviti, ali je to srečanje sploh mogoče prepovedati zaradi že omenjene pravice do zbiranja in združevanja. Srečanje na Libuškem polju so si ogledali z zgodovinskega in pravnega vidika, preučili pa so tudi prireditelja srečanja, t. i. Pliberški častni vod, ki je bil ustanovljen leta 1951. Če strnemo ugotovitve tega poročila, do masakra nad ustaši na Libuškem polju ni prišlo. Srečanje ustašev na Libuškem polju dolgo časa tudi ni potekalo pod pretvezo spominske maše, kakor se to dogaja v zadnjem desetletju. Pravno pa je merodajen 9. člen Avstrijske državne pogodbe, ki državi nalaga zatiranje nacionalsocialističnega udejstvovanja in slavljenja vseh oblik fašizma. 

Organizatorji, torej Pliberški častni vod, so v zadnjem desetletju trdili, da gre pri srečanju za cerkveno prireditev, za katero ne potrebujejo dovoljenja okrajnega glavarstva Velikovec. O tem vprašanju, torej ali gre za mašo ali procesijo, je v preteklosti že odločalo tudi ustavno sodišče, ki je razsodilo, da ne gre za mašo, ker je karakter srečanja bliže politični demonstraciji kot pa verski procesiji. 

24. novembra letos je poročilo strokovne komisije notranjega ministrstva obravnaval svet ministrov. Po besedah Olge Voglauer je nadaljnji postopek tak, da gre poročilo po potrditvi ugotovitev in priporočila o prepovedi srečanja v svetu ministrov v državni zbor. Državni zbor bo v teku naslednje seje poročilo in sklep o prepovedi ustaškega srečanja na Libuškem polju uvrstil na naslednjo sejo odbora za notranje zadeve. Šele po tej seji bo januarja 2022 poročilo strokovne komisije obravnaval državni zbor. 

Ta sicer o njej ne bo glasoval, temveč bo v okviru javne razprave potrdil sklepe strokovne komisije notranjega ministrstva in odbora za notranje zadeve. Glasovanja pa ne bo, ker gre za zadevo javne in uprave. Po tej januarski obravnavi v državnem zboru v prihodnje nobena lokalna oblast ne more dovoliti takih prireditev, saj poročilo med drugim pravi, da ga tudi v preteklosti na podlagi »antifašističnega« 9. člena avstrijske ustave ne bi smele dovoliti.