Komunisti v Gradcu so postali vodilna stranka v mestu. Kako jim je to uspelo in kakšne spremembe se obetajo drugemu največjemu mestu v Avstriji z bodočo županjo Elke Kahr.

Na občinskih oziroma mestnih volitvah v začetku oktobra so komunisti (KPÖ) v Gradcu, drugem največjem mestu Avstrije, pripravili evropsko volilno senzacijo. Zmagali so s skoraj 29 odstotki glasov vseh in doslej vodilno Ljudsko stranko pahnili na drugo mesto. Ta je s slabimi 26 odstotki utrpela hudo volilno izgubo za ducat odstotnih točk. Tako se njen župan Siegfried Nagl po 18 letih županovanja poslavlja. Nagl je vsa ta leta koval same velike načrte, od zimskih olimpijskih iger do izgradnje podzemne železnice, do realizacije pa ni prišlo. To je tudi eden od razlogov za boleč poraz, nam je po telefonu analiziral koroški Slovenec Mirko Messner, do poletja sovoditelj zvezne KPÖ.

Graški mestni svet se bo na konstitutivni seji zbral 17. novembra. Predvidoma bo za novo županjo mesta z okoli 300 tisoč prebivalci potrdil komunistko Elke Kahr. Koalicijski pogovori so že stekli, z bodočo županjo Gradca pa smo se pogovarjali te dni: »Tudi sami smo bili presenečeni nad volilnim izidom. Pred volitvami smo zgolj želeli obdržati naše pozicije: to je deset občinskih svetnikov od 48 in dva člana mestne vlade.« 

Elke Kahr: »Ljudje, ki so nas volili, prihajajo iz zelo različnih socialnih okolij, tudi iz krščanskosocialnih, meščansko liberalnih, socialnodemokratskih. Odločilno pa je bilo, da so nas volili tisti, ki sicer sploh ne gredo na volitve. To je zasluga naše kampanje. Brez teh volivcev bi bila volilna udeležba še nižja, kakor je bila pri 54 odstotkih.« 

In v čem je formula komunističnega uspeha v Gradcu? »Naši poklicni politiki se odpovedo večini svoje plače. To je začel že moj predhodnik Ernest Kaltenegger. Mesečno zaslužim 6100 evrov in zase vzamem le 1900 evrov. Ostalo gre za reševanje socialnih problemov v mestu. Danes zjutraj je bila tukaj ženska, ki živi v hiši. Dela kot učiteljica, ampak za polovični delovni čas. Ima majhna otroka, pred nedavnim se je ločila. Neto zasluži 1300 evrov in zdaj ne more kupiti kurilnega olja za zimo. Prispevali ji bomo 300 evrov. Kličejo nas tudi socialni delavci ali pa iz bolnišnic. Povedo nam za ljudi, ki bi potrebovali pomoč. O tem, kako jim pomagati, odločam jaz. Ni važno, od kod človek prihaja, je avstrijski državljan ali ne, ali je zaposlen ali ne, kaj šele, kakšen je njegov svetovni nazor, ali voli nas oziroma če sploh gre na volitve. Torej to ni populizem!« razlaga Elke Kahr. Za socialo je KPÖ v Gradcu v dobrih dvajsetih letih porabila že 2,5 milijona evrov svojega denarja.

V intervjuju za mariborski Večer je Elke Kahr zavrnila, da bi bil cilj njenih komunistov revolucija. Vendar pa stranka, ki želi ostati delavska in antifašistična, priznava razredni razkol v družbi. Vendar ga skuša reševati s pohodom skozi demokratične institucije. Nekaj hude krvi je bilo zavoljo Kahrove, ker ima v pisarni tudi sliko Tita in Jovanke. Toda: »Podaril mi jo je gastarbajter iz Jugoslavije. V Jugoslaviji mi je bilo všeč, kako so komunisti po vojni to državo razvili in kako je Tito v šestdesetih letih ubral pot neuvrščenosti. 

Seveda vem, in to mi ni bilo všeč, da so tudi v Jugoslaviji preganjali nedolžne ljudi, jih zapirali in celo umorili. Nekatere zgolj zato, ker so govorili nemško. Pa vendar Jugoslavija ni bila krivična država in njen boj proti fašizmu z lastnimi silami je bil veličasten.«

Nova županja si bo v Gradcu, ki ima spričo hitre rasti v zadnjih letih veliko stanovanjskih težav, prizadevala za gradnjo dostopnih, skupnostnih in zadružnih ter prehodnih stanovanj, ki bodo na voljo večini: »Velike zasebne firme so gradile draga stanovanja za naložbe, ki si jih mnogi ne morejo privoščiti. 

Pozidali so veliko zelenih, odprtih površin. V nekaterih četrtih je zato kvaliteta življenja zelo padla. Pri tem bomo potegnili zavoro. Tudi ne bomo več vsako leto, kot je bilo v navadi, dvigovali najemnin in tarif za smeti, vodo, kanalščino. Poceniti nameravamo mestni prevoz. Pomembna bo debirokratizacija pomoči. Želimo demokratizirati občinski svet, da v njem ne bosta več o vsem odločali le dve stranki. Ukinili bomo posebne nagrade, premije za najrazličnejše nadzornike oziroma delovodje, ki naj bodo sicer dobro plačani. Politične stranke dobivajo veliko denarja od mesta in tudi ta znesek bomo znižali. Neumnost pa je misel, da bi bili nevarni investitorjem v gospodarstvo. To so ponavadi veliki delodajalci in jih potrebujemo.«