Knjiga o pregonu kot most med generacijami

»Rodila sem se 22. septembra 1939. Ko so nas selili, sem bila stara dve leti in pol. Atej in mama sta pripovedovala, da so prišli gestapovci po nas. Ko smo prišli na kolodvor, se je atej boril z enimi petimi moškimi. On ni hotel na vlak, ni hotel v Nemčijo, hotel je domov. S silo so nas nabasali v živinske vagone in ab die Post.«

Prebrali ste prve vrstice spominov na pregon družine Milke Sadjak iz Pliberka, rojene leta 1939 v Podkraju pri Šternu z dekliškim priimkom Turk. Skupaj štirinajst pričevanj prič časa in njihovih potomcev tvori jedro dvojezične publikacije »sledovispuren izseljenih družin pod Peco«, ki jo je Kulturno prosvetno društvo Šmihel javnosti predstavilo 7. maja v farni dvorani. Pogovore s pričami časa in njihovimi potomci je vodila psihoterapevtka Gitka Opetnik. Posnela je tudi videe, ki so jih predvajali ob predstavitvi publikacije.
Štiriindvajset slovenskih družin iz župnije Šmihel in občine Bistrica nad Pliberkom – skupaj 146 oseb, med njimi 54 otrok – je bilo med drugo svetovno vojno deportiranih v razna taborišča v Nemčiji. Devet ljudi je tam izgubilo življenje, sedem oseb je postalo žrtev t. i. evtanazije. Nacisti so jih preganjali, ker so veljali za »etnično neprimerne in asocialne«.

Od leta 2023 se KPD Šmihel sistematično ukvarja z vprašanji pregona in razčlovečenja. V okviru projekta Skupno na poti – Gedenkweg so organizirali cikel dejavnosti s strokovnimi predavanji (Brigitte Entner, Teodor Domej in Herwig Oberlerchner), pohodom po domačijah pregnanih družin ter z razstavo »Prisiljena pot« umetnika Alberta Mesnerja, ki je skupaj s šolarji zasnoval spomenik »Spuren – Sledovi«. Tega, kot ključni element projekta, so odkrili 17. maja 2025 v središču Šmihela in s tem simbolično vrnili dostojanstvo vsem žrtvam nacističnega režima, kot piše v publikaciji.

Predsednik KPD Šmihel Silvo Jernej je ob predstavitvi dejal:
»S publikacijo želimo žrtvam vrniti, kar jim je bilo vzeto – glas, ime in dostojanstvo. Pomembno je, da se ne spominjamo le dogodkov, temveč tudi njihovih posledic. Naj bo ta knjiga most med preteklostjo in prihodnostjo, med generacijami in med ljudmi.«

Približno 1500 znakov dolge predgovore za publikacijo sta poleg Jerneja napisala še nekdanji deželni glavar Peter Kaiser in župnik Slavko Thaler. Bistriški župan Hermann Srienz pa, kot smo slišali v Šmihelu, ni želel prispevati predgovora. Zakaj? Kot pravi Srienz, »ker mi niso dali dosti časa, da bi napisal.« Silvo Jernej: »Za predgovor smo prosili tudi župana, a ta je odgovoril, da ne predvideva napisati prispevka. Časa je imel deset dni, za podaljšanje roka pa ni prosil.« Na predstavitvi so občinsko politiko zastopali bistriški podžupan Smrtnik, globaški župan Sadovnik in občinska odbornica Marschnig-Hober. Dvorana je bila polna. Prazna prva vrsta je povedala več kot marsikatera beseda.