piše Luca Mak poslovodja Transparency International Austria

V Avstriji še vedno prevladuje mnenje, da je korupcija del vsakdanjega življenja, da je bila že od zdavnaj vsepovsod prisotna in da je v drugih državah situacija še hujša. Vendar pa se toleranca do korupcije zelo hitro zmanjša, ko si natančneje ogledamo posledice za državo in za prebivalstvo. Ker je korupcija tako kompleksno vprašanje z neštetimi vidiki, prebivalstvo ne vidi takoj razsežnosti neposrednega vpliva na naše življenje. 

Po ekonomskih izračunih naj bi leta 2021 znašala škoda zaradi korupcije v Avstriji približno 15,2 milijarde evrov. Za boljšo predstavo: Avstrija je leta 2021 investirala približno 21 milijard evrov v izobraževalni sektor. 

Še bolj konkretna pa ja škoda za posameznika zaradi korupcije pri dodeljevanju delovnih mest. Na tem področju moramo v Avstriji še mnogo nadoknaditi, zlasti v javnem sektorju. »Kakšna je konkretna škoda?« so vprašali dijakinje in dijaki na Dunajski gimnaziji. Prvič, podjetje na ta način pogosto zaposli slabšega kandidata oz. slabšo kandidatko. Zaradi tega trpi tudi kakovost izdelkov in storitev podjetja in bolje usposobljene kandidatinje oz. kandidati, ki so se potegovali za delovno mesto, imajo finančno škodo. 

S kombinacijo argumentov na teh dveh ravneh, in sicer na individualni in na makroekonomski, se zlasti mladi zavedajo potencialne škode in nevarnosti korupcije. 

Transparency International Austria je nevladna organizacija (NGO) ki se od leta 2005, kot del mednarodne mreže Transparency International, bori za svet, v katerem oblast, politika, gospodarstvo in življenje ljudi ni prežeto s korupcijo. Transparency International je ena od desetih največjih nevladnih organizaciji sveta.

Vloga žvižgačev

Kateri so učinkoviti mehanizmi za boj proti korupciji? Komisija Evropske unije je žvižgače (v angleščini »whistleblower«) prepoznala kot bistveni element pri preprečevanju korupcije. Eden od najbolj znanih žvižgačev je na primer Edward Snowden (NSA). Žvižgači in investigativni novinarji imajo pomembno vlogo v boju proti finančnemu kriminalu in korupciji. Informacije, ki jih pridobijo pri svojem delu, so zelo dragocene za policijo in tožilstvo. Ker pa manjka doslej pravna zaščita, pogosto tvegajo svojo kariero ali zaporno kazen. Evropska unija je leta 2019 sprejela direktivo za zaščito žvižgačev. Direktiva predpisuje podjetjem z več kot 250 zaposlenimi in občinam z več kot 10.000 prebivalci, da uvedejo možnosti za obveščanje o kršitvah. Od leta 2023 naprej to velja tudi za podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Ne glede na motive bo pravna zaščita zagotovljena vsaki osebi, ki prijavi kršitev zakona in kaznivo dejanje v zvezi z delovnim mestom.

Avstrija in Slovenija sta zamudili rok za pravočasen prenos direktive Evropske unije. Direktiva pa že deloma od decembra 2021 naprej zaposlenim zagotavlja pravice kot žvižgač. V podjetjih v javni lasti je zaposlenim omogočeno, da se lahko sklicujejo na pravice iz direktive, če država zamudi rok za sprejem nacionalnega zakona. To pomeni, da se podjetja in občine soočajo z negotovostjo in številnimi vprašanji, saj ministrstvo za delo ni objavilo informaciji, kar se tiče sistema, ki ga bodo morali občine in podjetja uvesti.

Zakaj so države EU tako važne pri zaščiti žvižgačev? 

EU ima zakonodajno pristojnost samo za zelo omejene pravne zadeve, kot na primer ribolov in protimonopolno pravo. Za druge pravne zadeve, zlasti kazensko pravo in antikorupcijsko pravo, pa Evropska unija nima zakodonodajne pristojnosti. In prav to je ključna točka: Za zaposlene v podjetjih in občinah je razlikovanje med zakonodajo Evropske unije in nacionalno zakonodajo zelo kompleksno. Če pa bi se Avstrija odločila za prenos v obliki minimalne variante, torej zaščita pred represijo v primeru, ko je oseba javila kršitev zakona, ki spada v zakonodajo Evropske unije, bi bila negotovost za zaposlene in za podjetja neizogibna. Težava postane še bolj vidna, če upoštevamo, da povprečno 80 % prijav sodi na področje nacionalne kazenske in antikorupcijske zakonodaje. Zato je pomembno, da države članice EU sprejmejo nacionalno zakonodajo o žvižgačih, ki presega minimalne standarde direktive.

Žvižgači so ljudje, ki bi bili zaradi razkritja korupcije odpuščeni ali obsojeni. Če hočemo boj proti korupciji vzeti resno in škodo zmanjšati, jih moramo zaščititi!