35 let Republike Slovenije: Jubilej z grenkim priokusom

Le nekaj tednov pred jubilejno slovesnostjo, na predvečer Dneva državnosti 25. junija, ki zaznamuje rojstni dan slovenske države, je Republika Slovenija dobila novo vlado s predsednikom Janezom Janšo na čelu. Vlada je kot organizator jubilejne slovesnosti napovedala, da bo letošnja proslava v  »pat­riotskem duhu«. Temu primeren je bil tudi program z besedili pomembnih slovenskih avtorjev, mdr. Ivana Cankarja, Srečka Kosovela in Antona Aškerca, ter z narodnozabavnimi melodijami in ljudskimi plesi, pri tem pa so obiskovalci slovenosti mahali s slovenskimi zastavicami. Reakcije na potek prireditve so bile, lahko bi rekli, »tipično slovenske«: izražale so (na žalost) slej ko prej obstoječo razdvojenost slovenske družbe.

Kako težavno je najti državniški odnos do svoje lastne države, o tem je prav tako spregovorila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc-Musar, o kateri je znano, da jo odlikuje tudi pozitiven odnos do zamejskih Slovencev. »Ne zaupamo si in medsebojno nezaupanje se še krepi,« je poudarila na uradni jubilejni prireditvi na Trgu republike. Na Trgu republike so 26. junija 1991 slovesno razglasili samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, potem ko je dan prej, 25. junija, tedanja slovenska skupščina (parlament) sprejela temeljne osamosvojitvene dokumente in ko sta vladala veliko navdušenje in složnost. 

Danes, je poudarila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc-Musar, gradnja skupnosti še ni dokončana. »Nismo v celoti povezani glede ustavnih vrednot niti v viziji našega razvoja.« Prav tako pa je zavzela stališče do še vedno nerešene preteklosti ter povojnih dogodkov. Poudarila je: »Za narod je pogubno, če se nisi sposoben soočiti z zgodovinskimi travmami in jih preseči.« Pri tem je znova pozvala k spravi in dostojnemu pokopu žrtev. Menila je, da je prav letošnje leto primeren trenutek,  da se »v zgodovinske knjige vpišemo kot narod, ki je opravil temeljni preizkus zrelosti.«

Poleg Nataše Pirc Musar je bil slavnostni govornik tudi Janez Janša. Spomnil je na dogajanje pred 35 leti, na prostovoljce, ki so se bili pripravljeni boriti se za državo. Povedal je, da politika sicer ni bila tako enotna kot slovenski narod na plebiscitu 23. decembra 1990, na katerem  je 88,5 % vseh takratnih volilnih upravičencev (udeležba  95,71 %) glasovalo za samostojno neodvisno slovensko državo. Hkrati pa je poudaril: »Kljub neenotnosti politike smo dosegli ustavno večino. Te večine ne bi bilo, če tudi slaba polovica tedanje leve opozicije ne bi skupaj z Demosom glasovala za samostojno Slovenijo.« Sicer pa osamosvojitev, je poudaril predsednik slovenske vlade, »ni last ene politične opcije, ene generacije ali posameznikov, temveč lastnina vseh Slovencev ter hkrati skup­na državljanska dediščina.«